Petek, 3. 11. 2023, 22.08
1 leto
Ocena filma Poslednji heroj
Partizani, imamo problem!
Poslednji heroj je črna komedija in eden najbolj akcijskih slovenskih filmov. Pri tem obračuna s partizanstvom, z neplodnim poveličevanjem zgodovine in lakajskim podrejanjem kapitalu, ki izpodjedajo pristne odnose med ljudmi.
Dogajanje je postavljeno v majhno mesto z aktivno skupino poustvarjalcev slovite bitke, ki se je med drugo svetovno vojno odvila v okolici. Ko na lokaciji te bitke nameravajo postaviti supermarket nemške verige, se vodja skupine France (Primož Pirnat) odloči pokazati predstavnici podjetja, da se partizanski duh ne bo nikoli uklonil nacistični grožnji. A ko ugotovi, da je Christina (Angeliki Papoulia) Grkinja, se njegovi načrti obrnejo na glavo, na plan pa udarijo zakopane skrivnosti in potlačene travme, ki jih potencirajo vse bolj absurdno komični zapleti nove generacije.
Poglejte napovednik:
Izgubljena generacija
Poslednji heroj je igrani celovečerni prvenec Žige Virca, ki je skupaj z Izo Strehar tudi soavtor scenarija. Virc je najbolj znan po komičnem "mokumentarcu" Houston, imamo problem, prvem slovenskem filmu, ki je nastal v koprodukciji z ameriško mrežo HBO, v katerem predstavlja domnevni vesoljski program Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Film je bil precej kontroverzen, a v tem pogledu vseeno ni presegel Virčevega diplomskega kratkega filma Trst je naš!, ki je – predvsem zaradi naslova – sprožil diplomatske zdrahe z Italijo. Poslednji heroj je pravzaprav nadgradnja filma Trst je naš!, saj je glavni junak v obeh filmih z drugo svetovno vojno obseden "luzer", slehernik, ki se po razpadlem zakonu in brez karierne perspektive izgublja v poustvarjanju in igranju bitke iz veličastne preteklosti, ki jo je zamudil, ob tem pa neuspešno skuša to strast zbuditi tudi v prihodnji generaciji.
A s tem se vzporednice med filmoma končajo, saj Poslednji heroj zgradi bistveno bolj kompleksno zgodbo in vzpostavi širok nabor likov, ki predstavljajo širši presek slovenske družbe. Tako sta v ospredju tudi Francetova hči Vida (Eva Jesenovec) in njen mož Toni (Jurij Drevenšek), ki se trudita ustvariti dom in družino, a jima očetove partizanske igre in dedkov šovinizem povzročajo nešteto preglavic; nenazadnje tudi zato, ker je Toni policist in mora Franceta ustaviti, ko gre ta predaleč. In France gre res predaleč. V sklopu rekonstrukcije bitke namreč praktično ugrabi predstavnico verige supermarketov Christino, ki je ujeta v svojem avtomobilu, ko nenadoma okrog nje švigajo partizani in nacisti ter se obstreljujejo, povsod pa je polno eksplozij.
Območje somraka
Ti dogodki so za Christino videti kot vstop v nekakšno Območje somraka, ob tem pa film gledalcu uspešno vzpostavi nekakšno dvojnost pogleda, saj je ta absurdna okolica vseeno polna dovolj pristno in prijazno slovenskih elementov, da jo ta sprejme. Tako imamo denimo županjo, ki hoče z odprtjem trgovine skleniti posel in poskrbeti za razvoj kraja, obenem pa je njen nepoboljšljivo nesposoben sin eden najbolj zavzetih članov ekipe za rekonstrukcijo bitke, povsem – morda celo nekoliko preveč – predan vlogi gestapovskega oficirja. Potem imamo številne odnose med različnimi generacijami, polne konfliktov in zamer, ki jim vseeno uspe najti skupne točke, in še bi lahko naštevali.
Eva Jesenovec igra Francetovo hčer Vido.
Čeprav se skozi razkritja povezav med liki in z odpiranjem zamolčanih skrivnosti vzpostavijo razmerja, ki bi bila skorajda vredna žajfnice, pa končni razplet deluje tako na metaforični ravni kot simbol za incestuozno naravo same Slovenije kakor tudi kot element vse bolj absurdnega humorja. Ta je nenehno prisoten že v zgradbi zgodbe, režiser pa uspešno žonglira med prikazom komičnih dogodkov in pogosto tragičnimi razodetji, čeprav so zadnja občasno manj učinkovita, saj so pogosto nekoliko preveč vnaprej napovedana.
Poslednji heroj prikaže krizo identitete srednje generacije, ki je na vrhuncu družbenega vpliva, a vseeno temelji na ljudeh, ki jim je bil v mladosti odvzet moralni kompas "bratstva in enotnosti", v kapitalizmu, ki so ga dobili v zameno, pa se ne znajdejo. Protagonist France je tako vodja v kraju izredno priljubljene upodobitve rekonstrukcije bitke, pri čemer ne dojame povsem, da jo sokrajani vidijo zgolj kot izgovor za zabavo in možnost, da izživijo fantazije. A čeprav nimajo ideološkega naboja, ki bi ga sam želel, ne gre spregledati, da je to dogodek, ki mesto poveže ter zbliža sosede in generacije.
To velja pravzaprav za vse, razen za Johna (Bine Matoh), Francetovega očeta, ki je pri desetih postal vojni heroj in ki mu je posvečen kip. Ta je razočaran nad sinom in preostalimi, a ne zaradi ideološke praznine njihove igre, temveč – kot se izkaže – predvsem zaradi lastnih potlačenih travm in dejstva, da mladi ne živijo v skladu z njegovimi mačističnimi in ultrakonservativnimi načeli, obenem pa tudi zato, ker sodobni pogledi na njegove dosežke mečejo izredno temačno senco, ko privre na dan davno zakopana skrivnost, pa opeče vso družino.
Ali je Poslednji heroj vreden ogleda?
Poslednji heroj je nenavadna kombinacija žanrov in filmskih pristopov, katere glavna čara sta absurdnost komedije in odlično izpeljan akcijski vidik. Kot metafora za Slovenijo je film nekoliko okoren, a se za razliko od večine filmov s tovrstno agendo pohvalno izogne samopomilovanju. Če naj bi predstavljal poskus mlade generacije filmarjev, da preseka s tradicijo in se usmeri k novim družbenim izzivom, je prav, da ubere svojo pot, pa čeprav bi lahko bila ta še drznejša.
Režija: Žiga Virc
Igrajo: Primož Pirnat, Eva Jasenovec, Jurij Drevenšek, Angeliki Papoulia, Bine Matoh, Janez Škof, Živa Selan, Janja Majzelj, Jernej Kogovšek, Marjuta Slamič, Nebojša Pop Tasić
Žanr: komedija
Dolžina: 82 minut
Preberite še: