Petek, 13. 10. 2023, 22.04
6 mesecev, 2 tedna
Ocena filma Šepet metulja
Prelomen slovenski film s pristno mlado energijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,69
Trio mladih igralcev Ali Ogrizek, Lara Kolar in Elyes Samba filmu doda prepričljivost in pristnost, tudi skozi pristno celjsko narečje in sočen besednjak.
Šepet metulja je slovenski mladinski film, ki je nastal v koprodukciji Šolskega centra Celje kot del pouka in tako dijaki predstavljajo večino ekipe za kamero in pred njo. Film s tem ponudi pristen vpogled v srednješolsko življenje, zaradi česar ni težko spregledati posameznih lukenj v zgodbi.
Zgodba se osredotoča na 17-letnega Jana, avtističnega fanta, ki ga odlično odigra Ali Ogrizek, tudi sam avtist. Ko prispe na novo šolo, se zaradi svojih spretnosti pri tehničnih predmetih vključi v napredni predmet programiranja, ki ga vodi zahteven profesor z nevsakdanjimi metodami dela. Med njima nastane konflikt, ki se stopnjuje, ko se dijaki v razredu pripravljajo na tekmovanje za sodelovanje s tehnološkim podjetjem, ki bi enemu od njih podelilo štipendijo za razvoj naprednih rešitev. Vzporedno se odvijajo še druge zgodbe, tipične za srednješolsko okolje.
Poglejte napovednik:
Več kot šolski projekt
Šepet metulja je ustvarila ista ekipa kot pred leti uspešnico Vloga za Emo, na čelu z režiserjem in soscenaristom Alenom Pavšarjem, sicer profesorjem na Šolskem centru Celje, saj je tudi takrat šlo za šolski projekt. V devetih letih, ki so minila od takrat, so ustvarjalci na tehničnem področju izjemno napredovali, saj sta podoba in zvok filma na povsem profesionalni ravni, igra večine zasedbe – predvsem srednješolcev – pa povsem prepričljiva.
Visoka kakovost produkcije se pozna tudi pri scenah, kot je ta iz zabave na bazenu, saj osvetlitev, barve in zvok doprinesejo k dinamiki filma.
Širok nabor zunanjih in notranjih lokacij v kombinaciji z dinamično zgodbo tudi Celje predstavi v odlični luči, saj je videti kot napredna metropola s kupom krasnih razgledov. Slovenski filmi se tudi zaradi družbenokritične tematike le redko odločijo prikazati lokacijo v tako pozitivni luči.
Pozitiven je tudi prikaz avtizma v filmu, saj je to prvi slovenski film, kjer avtističnega junaka igra dejanski avtist, s čimer film ponudi zvesto upodobitev avtizma in pomaga razbijati tabuje. Seveda film ni dokumentarec in so določeni vidiki nujno poenostavljeni zaradi bolj tekoče zgodbe, vendar ta dobro oriše odnos okolice do avtističnega fanta, ki je pogosto poln predsodkov. In prav filmi, kot je Šepet metulja, so odlično orodje za preseganje tovrstnih predsodkov in spodbujanje razprave v družbi.
Ali Ogrizek, ki igra Jana, je tudi sam avtist, kar naredi njegovo vlogo še toliko pomembnejšo. Ana Praznik liku svetovalne delavke doda veliko pozitivnosti.
Mladi odrešitelji
Zgodba filma spremlja Jana in njegovo vključevanje v novo šolo, pri čemer je osredotočenost na posebni predmet mehanotronike razumljiva zaradi bolj tekoče zgodbe, vendar pa film zato izgubi možnost prikaza povezave z večjim številom vrstnikov oziroma je to potisnjeno na stran.
Glavni konflikt je tako med Janom in profesorjem Frenkom (Mitja Ritlop), ki ima dvojno težavo z njim – kot prvo ga ne sprejema, ker je avtist, kot drugo pa želi skrivoma pomagati svoji nečakinji, da bi ta dobila štipendijo. Čeprav je Ritlop eden bolj prepričljivih odraslih igralcev v zasedbi (poleg seveda Braneta Završana, ki igra direktorja), so njegova dejanja občasno zmedena in nekonsistentna. Tako se zdi, da je njegov osrednji motiv postavljanje preprek za Jana, ki jih ta nato preseže – pa tudi ko jih ne, se zgodba vseeno premakne naprej.
Lara Kolar in Elyes Samba v romantični sceni, ki je eden od primerov scen, ki nimajo vpliva na zgodbo, so pa videti dobro.
Še posebej težavna je zadnja tretjina filma, kjer scene včasih nimajo logičnih povodov in so očitno vključene v končno montažo, ker so videti dobro in vnesejo prepotrebno dinamiko, ali pa so scene, ki bi jih morale vpeti v zgodbo, izpadle, da se skrajša dolžina filma. Podobno je s koncem, kjer ne le, da ni povoda za nenaden časovni preskok, temveč je zaradi njega razplet nekoliko nenaraven, pa čeprav sledi žanrskim stalnicam. Ti elementi pa ne pokvarijo vtisa filma, saj mlada zasedba pred kamero izžareva pristnost in živahnost.
To jim uspe tako skozi igro kot tudi skozi povsem naravne dialoge, ki temeljijo na celjskem narečju in vsebujejo dobro mero sočnih besed in vzklikov. Čeprav se zdi, da kletvice morda niso potrebne, pa njihova vključitev doda mero naravnosti in realizma, saj jih mladi dejansko uporabljajo. Igra osrednjih treh mladih igralcev, Alija Ogrizka, Lare Kolar in Elyesa Sambe, si zasluži posebno omembo, saj so bolj prepričljivi od marsikaterega odraslega igralca in skozi svojo živahnost dodobra poživijo film.
Scena iz konca filma, ko so vsi nekaj let starejši in izkušenejši.
Ali je Šepet metulja vreden ogleda?
Šepet metulja bo skoraj zagotovo najbolj gledan slovenski film leta, saj bo pritegnil mlade gledalce – tako posamično kot tudi prek šolskih projekcij. Za te je posebej primeren zaradi močnega in pomembnega sporočila, brez dvoma pa bo to publiko prepričal tudi skozi pristen in prepričljiv prikaz vrstnikov. Čeprav filmu na področju zgodbe, montaže in igre nekoliko zmanjka, se odkupi s prav to pristnostjo, ima pa tudi potencial, da zaznamuje generacijo – ne zgolj zaradi spodbujanja strpnosti in razumevanja drugačnosti, temveč tudi skozi izobraževanje in urjenje nove generacije filmarjev, ki so sodelovali pri snemanju in katerih delo bo zagotovo navdihnilo številne gledalce za ta poklic.
Šepet metuljaRežija: Alen Pavšar
Igrajo: Ali Ogrizek, Mitja Ritlop, Elyes Samba, Lara Kolar, Ana Praznik, Brane Završan
Žanr: mladinska drama
Dolžina: 110 minut
Preberite še:
