ocena filma
Sobota, 18. 10. 2025, 4.00
10 ur, 27 minut
Ocena filma Tron: Ares
Tron Ares: a nimamo dovolj umetne inteligence?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
Tron: Ares si predstavlja, kako bi digitalni motorji izgledali v našem svetu. Torej enako kot v prejšnjem filmu. Ampak, videti je kul.
Tron: Ares je novo nadaljevanje kultnega filma iz osemdesetih, v katerem smo takrat prvič spoznali virtualni svet kiberprostora. Zgodba se le bežno navezuje na prejšnja dva filma in se predvsem osredotoča na lik Aresa, digitalnega bitja iz umetne inteligence, ki hoče izkusiti človeško življenje. Dobimo veliko akcije in izjemno glasbo Nine Inch Nails.
Glavni junak izvirnega Trona iz leta 1982 in njegovega nadaljevanja Tron: Legacy iz 2010 je bil Kevin Flynn, ki ga je upodobil Jeff Bridges. Ta se vrne tudi to pot, a v manjši vlogi, ki še najbolj spominja na poklon njegovemu kultnemu Staremu iz Velikega Lebowskega. V prvem planu je to zgodba o spopadu med dvema tehnološkima gigantoma za obvladovanje kiberprostora. Na eni strani je Julian Dillinger (mimogrede potomec zlobneža iz prvega filma), ki je ustvaril digitalnega avatarja Aresa v podobi Jareda Leta in ga prenesel v resnični svet.
Poglejte napovednik:
Generičnost umetne inteligence
Dillingerjev cilj je prodati Aresa in kup iz digitalnega sveta pretvorjenega orožja vojski, a ima težavo v tem, da bitja in predmeti iz digitalnega sveta preživijo le 29 minut v našem. Ta problem poskuša razrešiti junakinja Eve Kim, direktorica podjetja, ki ga je ustanovil Flynn, in ko ji uspe, jo Dillinger poskuša ujeti s pomočjo Aresa. Večina filma je tako skupek akcijskih scen, ki se odvijajo v našem svetu in kiberprostoru, pri čemer bitja in predmeti skačejo sem in tja.
Jeff Bridges se vrne kot Kevin Flynn iz prvega filma, a njegov manerizem je čisto preveč podoben liku iz Velikega Lebowskega.
Vizualno je film osupljiv, kar je veljalo tudi za prva dva filma, a tudi tega pesti plehka zgodba, ki kljub novi premisi vseeno zgolj ponovi iste ključne točke kot prejšnja dva filma. In glede na to, da je bila prav to glavna kritika prvih dveh filmov, bi pričakovali, da bodo to pot ustvarjalci ponudili kaj svežega. Žal zabredejo še globlje, saj v času, ko sta izjemno aktualni temi umetna inteligenca in zloraba moči tehnoloških gigantov, film te ideje obravnava na docela naiven način.
Film predstavi nekaj novih orožij in digitalnih konstruktov, ki so videti lepo, a ne pustijo večjega vtisa.
Res je, da so filmi Tron v prvi vrsti namenjeni mladim gledalcem, ki se še ne ukvarjajo s širšimi družbenimi vprašanji, vendar izredna generičnost zgodbe o programu, ki želi živeti (ker je prebral Frankensteina!), in direktorici milijardne korporacije, ki želi spremeniti svet na bolje, naredi celoten film neizstopajoč. Brezosebna igra Jareda Leta v glavni vlogi ne koristi ničemur, kakor tudi ne nepotreben lik Dillingerjeve matere, ki jo igra Gillian Anderson.
Jared Leto v glavni vlogi ponovno dokaže, da nima dovolj karizme za tovrstne akcijske vloge. Kaj šele za debato o Depeche Mode.
Devet palcev ostrega industrijskega rocka
A kljub vsem pomanjkljivostim ima Tron: Ares tudi nekaj zelo pozitivnih stvari. Prva so vsekakor osupljive akcijske scene, ki združujejo digitalno in analogno. Nedvomno so videti lepo, čeprav jim neredko umanjka logika in čeprav najbolj impresivne elemente uporabijo prevečkrat. Večina akcije temelji na divjanju po cestah, pri čemer pa najbližja primerjava niso Hitri in drzni, temveč Transformerji.
Gillian Anderson in Evan Peters v vlogah antagonistov
Za najboljšo stvar pri filmu Tron: Ares sploh ni treba videti filma. Glasbo sta prispevala dvakratna oskarjevca Trent Reznor in Atticus Ross, tokrat pod imenom Reznorjeve kultne glasbene skupine Nine Inch Nails in izbira tega imena je povsem upravičena. Medtem ko sta Reznor in Ross v filmih, kot sta Socialno omrežje in Izzivalci, ustvarila zvočno kuliso za stopnjevanje napetosti, tukaj dobimo zmes industrijskega rock metala, ki ne le drži tempo filma, temveč je primerna tudi za koncertno dvorano.
Greta Lee bi ob nekoliko boljšem scenariju in razvitem liku lahko pokazala kaj več, a tako je povsem v senci Jareda Leta, čeprav je glavna junakinja.
Ali je Tron: Ares vreden ogleda?
Oboževalci prvih dveh filmov, ki nedvomno zrejo nanju skozi nostalgične leče, bodo brez dvoma zadovoljni s tem filmom, saj ponudi še več istega – in zraven še veliko rdečih odtenkov. Vseeno pa film ne izstopa dovolj, da bi lahko tako kot Tron in Legacy sam po sebi navdušil nove gledalce ali si skozi leta zgradil kultni status. Bo pa to edina franšiza, ki ima več uspeha z glasbo kot s filmi – že prejšnje desetletje je bila glasba za Tron: Legacy ena večjih uspešnic francoskega elektro dueta Daft Punk, Nine Inch Nails pa so z uvrstitvijo na Billboardov top 5 tudi dosegli enega vrhuncev kariere.
Režija: Joachim RønningIgrajo: Jared Leto, Greta Lee, Jodie Turner-Smith, Evan Peters, Gillian Anderson, Jeff Bridges, Hasan Minhaj, Cameron Monaghan, Arturo Castro.
Žanr: ZF
Dolžina: 119 minut
Preberite še:
