Torek, 2. 6. 2026, 4.00
1 teden, 2 dneva
Na Danskem svarijo Evropo: Ne storite teh napak, ker jih bomo drago plačali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,06
Podatkovni centri v Evropi danes porabijo približno tri odstotke vse električne energije v EU, do konca desetletja pa bi se ta delež lahko tudi potrojil, opozarjajo v danskem podjetju Grundfos.
Evropa mora biti izredno previdna pri povečevanju kapacitet podatkovnih centrov, ki bodo hrbtenica ambicij Evropske unije, da postane eden od glavnih svetovnih igralcev na trgih umetne inteligence in računalništva v oblaku, opozarjajo v danskem podjetju Grundfos, enem od največjih svetovnih proizvajalcev črpalk in sistemov za vodo. Podatkovni centri namreč porabljajo ogromne količine elektrike in vode, v Bruslju pa morajo zagotoviti, da to ne bo vplivalo na kakovost življenj državljanov in državljank EU, svarijo.
Kot v najnovejšem poročilu opozarjajo v podjetju Grundfos (vir), podatkovni centri postajajo strateška infrastruktura, a njihovo načrtovanje, gradnja in delovanje so pogosto v navzkrižju z energetsko varnostjo urbanih in ruralnih okolij ter oskrbo z vodo.
Po navedbah družbe Grundfos je skupna energetska obremenitev vseh podatkovnih centrov v Evropski uniji trenutno okrog deset gigavatov, že do leta 2030, torej v zgolj štirih letih, pa bi se lahko povečala na 35 gigavatov. Podatkovni centri v Evropi danes porabijo približno tri odstotke vse električne energije v EU, do konca desetletja pa bi se ta delež lahko tudi potrojil, opozarjajo.
Podatkovni centri skoraj 40 odstotkov vse električne energije porabijo za poganjanje hladilnih sistemov, s katerimi pa je neločljivo povezana tudi poraba vode, ki je podatkovni centri potrebujejo ogromno. Največji tovrstni objekti lahko dnevno porabijo tudi do 19 tisoč kubičnih metrov vode, kar je toliko kot 155 tisoč povprečnih gospodinjstev v Evropi, navaja poročilo družbe Grunfos.
Iz hladilnih sistemov Googlovega podatkovnega centra v ameriški zvezni državi Oregon se dviguje para.
Huda kri zaradi gradnje podatkovnih centrov: pomanjkanje vode, višje cene elektrike, dražje nepremičnine
Enormni apetiti podatkovnih centrov po električni energiji in vodi so predvsem v Združenih državah Amerike že povzročili hudo kri.
Najbolj se je iskrilo v severni Virginiji, domovanju največje koncentracije podatkovnih centrov na svetu, kjer se je ogromno prebivalcev nadaljnjim projektom za gradnjo tovrstnih objektov uspešno uprlo zaradi velikanske porabe elektrike, gradnje novih daljnovodov, ki so močno posegali v urbana okolja, hrupa hladilnih sistemov ter splošnega vpliva na okolje in cene nepremičnin.
Zavrelo je tudi v zvezni državi Arizoni, ki velja za eno najbolj spornih lokacij za gradnjo podatkovnih centrov, saj gre za pretežno puščavsko območje z zelo omejenimi vodnimi viri. Prebivalci so opozorili, da podatkovni centri porabljajo ogromne količine vode za hlajenje strežnikov, regija pa medtem že trpi zaradi suše in pritiskov na reko Kolorado. V Chandlerju v Arizoni je mestni svet po zelo burnih javnih razpravah zavrnil predlog za gradnjo zelo velikega podatkovnega centra, čeprav bi v regiji ustvaril večje število novih delovnih mest.
Gradnja enega od podatkovnih centrov v vročem Phoenixu v ameriški zvezni državi Arizoni
Nasprotovanje gradnji novih hiperpodatkovnih centrov, ki porabljajo ogromne količine vode in elektrike, je ena od redkih problematik, okrog katere so se v ZDA poenotili tako mnogi volivci demokratov kot mnogi volivci republikancev.
Nova študija, ki je bila maja objavljena v publikaciji Enviromental Research Letters (vir), medtem svari, da bi rastoče število podatkovnih centrov v ameriških zveznih državah, kjer ni na voljo veliko obnovljivih virov energije – v Virginiji in Teksasu, na primer –, cene električne energije do konca desetletja lahko dvignilo tudi do 57 odstotkov.
Če Evropa to stori prav, bo postala svetilnik sredi čeri
Kot opozarjajo v podjetju Grundfos, hitra rast podatkovnih centrov povzroča vse večje pritiske na energetske sisteme, vodne vire in lokalno infrastrukturo, brez skrbnega usklajevanja pa lahko neučinkoviti ali neustrezno umeščeni objekti te težave še poslabšajo ter sprožijo nasprotovanje javnosti in lokalnih skupnosti.
Toda če Evropi uspe najti pravo ravnotežje med načrtovanjem podatkovnih centrov ter skrbjo za energetsko in vodno varnost državljanov EU in okolje, bi lahko za ves svet postala zgled, kako lahko sodobna digitalna infrastruktura sobiva z naravnim in urbanim okoljem.
Gradnjo ogromnega podatkovnega centra načrtujejo tudi na Hrvaškem.
Da bi Evropska unija lahko dosegla ta cilj, poročilo podjetja Grundfos priporoča vključitev učinkovitosti rabe vode in energije v okvirne smernice upravljanja (prihodnjih) podatkovnih centrov ter v postopke izdaje dovoljenj za nove objekte in večje širitve, pa tudi uvedbo standardiziranega poročanja o okoljskih kazalnikih. S tem bi lahko spodbudili uporabo naprednejših in varčnejših tehnologij hlajenja, opozarjajo.
V poročilu je izpostavljeno še povezovanje podatkovnih centrov s sistemi daljinskega ogrevanja. Odvečna toplota, ki jo proizvajajo podatkovni centri, bi se namreč lahko uporabljala za ogrevanje naselij. Poročilo zagovarja tudi državne spodbude, kot so davčne olajšave, zeleni finančni mehanizmi ter nepovratna sredstva za razvoj in implementacijo tehnologij, ki dokazano zmanjšujejo porabo elektrike in vode.
