Kdo je bil resnični James Bond?

V slovenske kinodvorane nocoj prihaja film Spectre, 24. film iz niza filmov o najbolj znanem britanskem vohunu Jamesu Bondu. Prvi film o Bondu – Dr. No – je bil posnet že leta 1962, izmišljeni britanski vohun James Bond pa je prvič ugledal luč sveta leta 1952 v romanu Casino Royale, ki ga je napisal britanski pisatelj Ian Fleming.

Kdo je bil Ian Fleming Fleming (rojen leta 1908 v Londonu, umrl leta 1964 v Canterburyju) si je pred pisateljskim uspehom služil kruh tudi kot novinar, med drugo svetovno vojno pa je bil častnik britanske obveščevalne službe. Prav vohunsko delo je bilo pozneje navdih za romane o Bondu. Po očetovi strani je bil škotskega rodu.

Kako je Fleming dobil zamisel za ime svojega vohunskega junaka Ime za svojega vohunskega junaka si je sposodil pri ameriškem ornitologu (preučevalcu ptic) Jamesu Bondu, poznavalcu ptičjih vrst, ki so živele na karibskih otokih. Flemingu, ki je bil tudi sam navdušen opazovalec ptic, se je ime James Bond zdelo "kratko, neromantično, anglosaško, a vendarle zelo možato".

Zakaj 007 Bond ima kodno ime 007. Prvi dve ničli pomenita, da ima dovoljenje za ubijanje. Številka 007 je Flemingov poklon angleškemu matematiku in vohunu Johnu Deeju (1527–1608), ki je uporabljal oznako 007 v pismih kraljici Elizabeti.

Nemška koda 0075 Koda 0075 pa je bila tudi šifrirna koda, ki jo je uporabljala nemška obveščevalna služba. S pomočjo te kode so Nemci leta 1917 tudi šifrirali znani Zimmermannov telegram, v katerem so Nemci Mehičanom obljubljali dele ameriškega ozemlja, če se jim bodo ti pridružili. Američanom tega telegrama ni uspelo dešifrirati, je pa to uspelo britanskim obveščevalcem. Oznaka 007 tako tudi spomni na to uspešno akcijo britanskih agentov.

Bondov videz Pri oblikovanju Bondovih značajskih in osebnostnih lastnosti je Fleming združil svoje lastnosti in lastnosti številnih agentov, ki jih je spoznal med svojim delom za obveščevalno službo. Bondov videz v knjigi je podoben videzu nekdaj znanega skladatelja, pevca in igralca Hoagyja Carmichaela, pa tudi Flemingovemu videzu.

Bond kot Flemingov alter ego Veliko lastnosti, ki jih je imel Fleming, je imel tudi knjižni Bond: spretnost pri golfu, ljubezen do iger na srečo in strastno kajenje cigaret znamke Morland. Bond uporablja tudi isto znamko pripomočkov za osebno nega, kot jo je Fleming. Pisatelj in njegov knjižni junak imata tudi enak okus za hrano – obema so všeč umešana jajca. Prav tako kot Fleming ima tudi Bond škotske prednike.

Agenti, ki so pomagali Flemingu pri izoblikovanju knjižnega junaka Pri svojem delu za obveščevalno službo britanske vojne mornarice (tudi Bond je, poleg tega, da je agent tajne obveščevalne službe, rezervni častnik britanske vojne mornarice) je Fleming spoznal številne agente, kar mu je pozneje pomagalo pri izoblikovanju lastnosti knjižnega Bonda.

Starejši junaški brat Peter Fleming Zelo velik vpliv je imel nanj starejši brat Peter Fleming. Ta je bil prav tako med drugo svetovno vojno britanski obveščevalec, a ni bil zgolj uradnik, ampak je opravljal nevarne naloge tudi na sovražnikovem ozemlju, v okupirani Grčiji in Norveški.

Britanski agent, ki se je boril z nemškimi gestapovci Fleming je bil tudi navdušen nad dogodivščinami Foresta Yea-Thomasa, ki je med drugo svetovno vojno večkrat kot padalec pristal v okupirani Franciji, se spopadal s sovražnikovimi agenti, zapeljeval ženske, uporabljal preobleke, da bi zbežal pred Nemci, in bil tako drzen, da je šel na kosilo z nacisti. Enkrat so ga pripadniki nemške tajne službe gestapo ujeli in zaslišali, a jim je zbežal, pri čemer je ustreli agenta gestapa.

Britanski agent, ki je rad smučal in planinaril Med agenti, katerih lastnosti si je Fleming sposojal pri pisanju knjig o Bondu, je tudi britanski agent Conrad O'Brien-ffrench, ki ga je Fleming spoznal na smučanju v Kitzbühlu pred drugo svetovno vojno (ne pozabimo, da je v bondiadah veliko smučarskih pregonov). O’Brien-ffrench je bil tudi navdušen alpinist. Prav tako je bil model za Bonda agent Sandy Glen, ki je tako kot knjižni Bond študiral na Fettes Collegeu v Edinburgu.

Kanadski vohunski mojster Zelo je na Flemingov opis Bondovih dogodivščin vplival kanadski vohunski mojster William Stephenson, ki je v New Yorku vodil tamkajšnji oddelek britanske obveščevalne službe. Fleming je leta 1962 v The Sunday Timesu zapisal, da je Bond zelo romantizirana različica resničnega vohuna. Pravi vohun, ki je bil eden od velikih agentov druge svetovne vojne, pa je bil za Fleminga Stephenson.

Britanski agent judovskega rodu, ki je skušal umoriti Lenina Kot je nekoč Fleming omenil svojim novinarskim kolegom pri The Sunday Timesu, je Bonda ustvaril po tem, ko je slišal za pustolovščine britanskega agenta Sidneyja Reillyja. Reillyjevo življenje je zavito v tančico skrivnosti. Reilly, ki je dobil vzdevek vohunski as, naj bi se rodil kot Zigmund Markovič Rozenblum v Odesi v carski Rusiji. Spet drugi viri pravijo drugače. Reilly je znan tudi po tem, da je po boljševiški revoluciji načrtoval atentat na Lenina.

Dvojni srbski agent in kazino v Estorilu Fleming je poznal tudi srbskega dvojnega agenta Dušana Popova - Duška. Ta je med drugo svetovno vojno delal tako za nemško kot britansko obveščevalno službo – Nemcem je pošiljal lažne podatke o britanski moči, da bi jih odvrnil od invazije na Britanijo. Med drugo svetovno vojno je živel tudi v nevtralni Portugalski, kjer so se drenjali tako nacistični kot zavezniški agentje. Popov je bil lahkoživec, ki se je rad zapletal v afere z ženskami in bil navdušen nad hitrimi avtomobili. Prav tako je rad zahajal v kazino v Estorilu, kjer je bil včasih tudi Fleming. Prav dogajanje v kazinoju v Estorilu naj bi navdihnilo Fleminga za pisanju knjige Casino Royale.

Bogati nemški dvojni agent iz Hamburga Nemški tednik Der Spiegel Popova označuje za antifašističnega plejboja, ki je za delo za britansko obveščevalno službo pritegnil tudi Johanna Jebsena - Johnnyja. Jebsen, ki je pripadal najbogatejšemu sloju v Hamburgu, je bil njegov znanec iz študentskih let v Freiburgu. Prav tako kot Popov je imel Jebsen rad drage avtomobile (prisegal je na mercedese) in lepe ženske. Jebsena so nacisti odkrili in leta 1945 umorili, Popov pa je bil po vojni poslovnež in živel v vili na Azurni obali.

Prvi filmski prizor, v katerem se pojavi James Bond:

Resnični James Bond: