Nedelja, 13. 4. 2025, 4.00
2 uri, 17 minut
Intervju z idejnim vodjem skupine Agropop
Kako se Aleš Klinar spominja Agropopa? "Bilo je, kot da bi v Slovenijo treščila bomba"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,18
Z Alešem Klinarjem smo obujali spomine na najuspešnejše čase Agropopa in njihova nekoliko provokativna besedila, zaupal pa nam je tudi, zakaj je skupina razpadla, v kakšnih odnosih je bil s pokojno Šerbi in kakšne načrte ima za prenovljeno skupino.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Vsi poznamo pesmi Ti si moj sonček, Jasmina in neuradno slovensko himno Samo milijon nas je, ki bodo v prenovljeni skupini znova zaživele na glasbenih odrih. Z ustanoviteljem in idejnim vodjem Alešem Klinarjem smo ob vrnitvi obujali spomin na to obdobje, ki se ga spominja, "kot da bi v Slovenijo treščila bomba". Po številnih medijskih zgodbah, ki so se razširile po njeni smrti, pa je povedal tudi resnico o odnosu z nekdanjo ikono skupine Šerbi. "Trije člani, predvsem pa Polde in jaz, smo jo redno obiskovali in ji pomagali. Za nas je bilo zelo šokantno in neprijetno, vseeno pa smo upali, da se ne bo razvilo tako, kot se je," je priznal za Siol.net.
Klinar je skladatelj, tekstopisec, pevec in klaviaturist.
Samo milijon nas je, Od višine se zvrti in Lep je dan so le nekateri hiti, pod katere se je podpisal Klinči, kot mu pravijo. Konec sedemdesetih let je bil član skupine Martin Krpan, je pa tudi idejni vodja Rock Partyzanov in legendarnega Agropopa, ki se po 25 letih zdaj vrača na glasbene odre.Gre za eno najuspešnejših in najbolj prodajanih skupin pri nas, ki je v 16 letih delovanja postala pravi fenomen in se v zgodovino slovenske glasbe zapisala z velikimi črkami. Ob 40-letnici nastanka so se skupino odločili obuditi in vanjo pripeljati predstavnike mlajše generacije, s katerimi bodo, kot pravijo, Slovenijo naredili spet veselo.
Z Alešem Klinarjem smo tako obujali spomine na najuspešnejše čase Agropopa in njihova nekoliko provokativna besedila, zaupal pa nam je tudi, zakaj je skupina razpadla, v kakšnih odnosih je bil s pokojno Šerbi in kakšne načrte ima za prenovljeno skupino.
Kako bi z nekaj besedami opisali obdobje skupine Agropop?
To je bilo obdobje naše prave, nore mladosti. Po služenju vojaškega roka smo bili člani Agropopa še v drugih bendih – jaz sem bil še pri Martinu Krpanu, Polde Poljanšek je bil pri Pankrtih. Pri Šerbi (Barbara Šerbec, op. p.), ki je bila doma za Bežigradom, so bile ves čas zabave, skratka ustanova, kjer smo se večkrat dobivali. Dobili smo idejo, da na kolutar (magnetofon, op. p.) zabeležimo tri komade in eden, tj. Paradni tango, je odlutal na RTV. Čez 14 dni so nas klicali, da so nas sprejeli v oddajo Pop delavnica, to je bila celoletna oddaja, kjer so predstavljali slovensko glasbo. Pa smo jim rekli, da nismo bend, nimamo imena, ampak smo se strinjali, da gremo. Po finalni oddaji, ki so jo predvajali v nedeljo zvečer, so nas že takoj v ponedeljek klicali za špile.
Mi nismo imeli nobenega namena, da bomo nastopali kot skupina, ampak je bil to za nas bolj stranski projekt. Pa smo rekli, da imamo čas in gremo, briga nas. Imeli smo tri komade, to smo razložili tudi organizatorju (smeh, op. p.), in šli v Zeleni gaj, kjer smo imeli prvi nastop. S seboj smo prinesli žage, kose, seno, skratka cel cirkus. Odigrali smo tiste tri komade, ki smo jih imeli, a občinstvo si je želelo še, zato smo jih odigrali še enkrat. Tako se je začelo in takrat smo spoznali, da ne gre samo za zajebancijo. V ozadju ni bilo nobene kalkulacije, ampak je skupina nastala iz čistega slučaja. Potem so nas ljudje vzeli za svoje in začeli smo nastopati povsod. Ker smo propagirali kmetijstvo in slovenske vasi, smo igrali vse od stadionov in dvoran do vasi s tremi hišami.
Potem je prišla prva plošča in nato druga, začelo se je stopnjevati. Ko nas je tonski mojster vprašal, koliko časa nameravamo nastopati, smo rekli največ eno leto. Govorili smo, da gre za projekt, zajebancijo, ki se ne more zavleči na sto let. Potem smo izdali pesem Samo milijon nas je, ki je vključevala malo nacionalnega naboja. Ta pesem ni bila namenska, ampak se je preprosto poklopila s časom, v katerem smo živeli. To nas je spravilo na višji nivo in tako smo vztrajali 16 let. Živeli smo v noriji, bilo je zelo intenzivno, veseljaško, zabavno, bili smo ogledalo družbe. Ljudje so nas imeli radi, imeli smo nepozabne zabave. Ta intenziteta nas je v bistvu kar izčrpala, tako da smo leta 2000 končali.
Vas na ta čas vežejo samo lepi spomini ali tudi kakšni malce manj? Na prvem nastopu so vas menda gledali kar nekoliko postrani. Poglejte si, kaj pravi Aleš Klinar.
Kot ste omenili, je skupina delovala 16 let. Pred leti ste dejali, da imate občutek, kot da ste bili na sceni dvakrat toliko časa. Zakaj?
Ker je bilo tako intenzivno. Imeli smo zgodbo brez pavze, poleti smo imeli en teden dopusta za počitek in to je to. Ljudje so nas ves čas klicali, imeli smo razprodane termine. Prišli so tudi trenutki, ko se je glasba spremenila, denimo ko se je v devetdesetih letih pojavila hrvaška plesna glasba. Takrat so koncerti v dvoranah malce zamrli in zaživele so diskoteke. Tudi to smo prebrodili in se prilagajali razmeram. Šli smo čez vse faze, veliko se je dogajalo. Menjali smo vse od držav do valut, res je bilo živahno obdobje. In iz tega vsega smo črpali snov za svoje pesmi, ugled in nastope.
Uspeh in slava sta praktično prišla čez noč. Kako ste dojemali to prepoznavnost?
Šerbi je bila zelo izpostavljena, ona je bila glavni lik našega benda. Ko smo začenjali, nas je Šerbi vprašala, kaj bo njena naloga v skupini. Pa smo ji rekli, da bo malo plesala, pometala in kuhala. Bila je čista zajebancija (smeh, op. p.). Ampak ona je bila tako poseben lik, da so jo Slovenci vzeli za svojo. Med nami je bila najbolj prepoznavna. Sicer pa smo za svoj lik imeli prašiča in ga še vedno imamo – naše geslo je bilo, da kralj živali ni lev, ampak prašič. V glasbo smo poskušali vnesti malo drugačnosti in po svoje smo bili nekaj posebnega, zato so nas ljudje imeli radi.
Aleš Klinar in pokojna Šerbi v pogovoru z radijskim voditeljem Andrejem Karolijem leta 1990.
Pa ste to slavo, ko je skupina razpadla, pogrešali?
"Takrat smo imeli še malce nore ideje."
Niti ne, nekateri od članov smo ostali v glasbi, drugi ne. Sam sem že vmes dosti delal za druge izvajalce. Naše pesmi pa so ostale, veliko jih igrajo tudi drugi bendi.
Lani poleti sva se s Poljanškom pogovarjala, da praznujemo okroglo 40. obletnico nastanka skupine. Najprej sva razmišljala, da bi naredili zabavo, da se malo zberemo, nato pa se je to razširilo do zamisli, da se spet združimo. Dva člana sta žal že pokojna, zato sva poskusila dobiti mlajše sile. Tako smo sestavili ekipo z Dejanom Krajncem, Andrejo Sonc in Majo Bobnar. Od stare ekipe pa sva midva s Poldetom, to je naš osnovni bend. Rekli smo, da ne bomo prodajali samo stare slave, ampak poskusili narediti še kaj novega in vidimo, da je odziv kar dober. Starejše občinstvo, ki je raslo z nami, je na to združitev komaj čakalo in bo svojo mladost obujalo z nami vred, upamo pa, da bomo z mladimi silami dobili še nekaj novega občinstva.
Prej ste omenili, da se je skupina razšla zaradi napora in intenzivnosti. Med občinstvom ste bili pa vseeno zelo priljubljeni.
Dostikrat smo imeli tudi težave, ker se nam je zdelo, da smo te kmečke tematike obdelali že na sto in en način, da nimamo več ničesar pametnega za povedati. Potem je denimo prišla pesem Ti si moj sonček, ki je bila zelo nenačrtovana. Bili smo na nekem špilu in si pesem malo prepevali, pa smo rekli, dajmo jo predelati in posneti. Pa se je spet odprla neka nova zgodba, so nas pograbili otroci in začeli smo nastopati po osnovnih šolah. Ves čas nas je nekaj gnalo naprej.
"Imeli smo neko zabavo, na kateri smo si dali ime ter napisali manifesta, da bo beseda kmet zamenjala besedo frajer in da bomo podpirali slovenske kmete," nam je o začetkih Agropopa zaupal 62-letni Klinar.
Ste zaradi svojih provokativnih besedil kdaj naleteli na kakšen odpor ali celo cenzuro?
Po pravici povedano je bilo v starih časih manj cenzure kot zdaj. Danes verjetno marsikateri naš komad in videospot ne bi šel skozi. Ampak saj smo imeli po celotni nekdanji Jugoslaviji bende, ki so pisali provokativna besedila. Pri nas smo imeli punk, ki je bil izrazito politično obarvan, ampak se je vseeno toleriral. Ob osamosvojitvi je bil prisoten nacionalni naboj, zdaj pa smo padli pod okrilje velikih bratov, ko se za vsako stvar sprašuje, kaj je dovoljeno in kaj ni, ali se bodo vmešali odvetniki in nas bodo tožili. Ampak Agropop ostajamo zvesti svojemu stilu. Bilo bi smešno, če bi bili običajen narodnozabaven popbend, ki jih je pri nas polno, ali če bi šli v rock glasbo. Skratka, skušamo ohraniti naš agro duh.
"Šerbi je bila ikona našega benda," je za Siol.net povedal Klinar.
Pomemben del skupine je bila zagotovo Šerbi. Koliko ste bili v stiku z njo, preden se je leta 2019 poslovila?
Takrat so krožile razne medijske zgodbe, ampak moram reči, da smo jo trije člani, predvsem pa Polde in jaz, redno obiskovali in ji pomagali. Za nas je bilo zelo šokantno in neprijetno, kar se je začelo dogajati. Tudi ko smo se leta 2000 razšli, je bilo vse okej, smo se videvali in skupaj hodili na zabave. Žal pa je potem prišla njena bolezen, bilo je neprijetno in kljub vsemu smo upali, da se ne bo razvilo tako, kot se je.
O čem pa ste se pogovarjali, ko ste jo obiskovali v domu starejših v Radencih, kjer je živela?
Takoj, ko sva se s Poldetom pojavila, je bila zajebancija. Ko naju je zagledala, je nastal cirkus. Leteli smo drug proti drugemu, natakarice so že ob deseti uri zjutraj začele točiti špricerje (smeh, op. p.). Tisti dan je bil res "raztur". Bila naju je zelo vesela, prelevila se je za deset ali 20 let nazaj in skupaj smo obujali razne štose, ki jih je bilo res veliko. Je pa na žalost že kazala malo znakov demence.
Od prvotnih članov sta v prenovljeni skupini le vidva s Poljanškom. Ste povabili tudi preostale?
Vsi vedo, da se to dogaja. Glede na to, da imamo prvi večji koncert 21. novembra v Hali Tivoli, se bo tam gotovo priključil še kdo od starih članov. Če ne za celoten koncert, pa gotovo vsaj za nekaj komadov. Tako da smo na zvezi. Z najavo koncerta smo krenili po novem letu, ker se nam je zdelo, da če bomo preveč mečkali, ne bomo ujeli obletnice. Zadeve se odvijajo kar hitro, malo bomo dejavni že poleti. Pripravili bomo agro šov, da bo res nekaj posebnega in ne samo, da odigramo in gremo. To tudi ljudje pričakujejo od nas, da bo zajebancija, da bo nekaj posebnega, da bo prisotno malo družbene kritike, nekaj nevsakdanjega. To ne bo klasičen koncert. Te stvari pa zahtevajo precej priprav, vaje, rekvizitov.
Mislite, da so Slovenci še vedno odprti za taka besedila, kot ste jih prepevali pred leti? Danes je marsikdo hitro užaljen.
Ne gre za to, da bi na veliko koga ali kaj žalili. Vsi vemo, da je vsega preveč. Če smo prenasičeni z izdelki in novicami, je tudi glasbena ponudba ogromna. Tisto, kar je zanimivo za ljudi, je tudi obiskano. Mislimo, da so se ljudje v teh 25 letih spraševali, ali bo Agropop slučajno še kdaj deloval in zdaj je napočil ta čas. Mislim, da so naše pesmi še vedno del ljudi in da nas bodo z veseljem prišli pogledat.
Kaj pa novi člani skupine, kako ste jih izbrali, kaj je bilo ključno pri izboru?
Bilo je zelo specifično. Za Agropop moraš biti vsestranski, energičen, moraš razumeti našo agro filozofijo. Ekipo smo pravzaprav iskali od septembra naprej. Imeli smo več možnosti, na koncu pa se je poklopilo v to ekipo, s katero se nam je zdelo, da se najbolj ujamemo. Z vsemi se malo poznamo že od prej, mladi so zagrabili in imamo se fajn. Med nami je dobra energija.
V skupinah nekdo običajno prevzame glavno vlogo, to je največkrat pevec. Kako je pri vas, bo kdo v ospredju ali ste vsi nekako enakovredni?
V devetdesetih letih ste veljali za pravi fenomen, mislite, da se lahko kaj takšnega ponovi tudi danes?
Po pravici ne razmišljamo o tem. V tem trenutku bi radi naredili dober šov in še kakšen nov, dober komad ter ljudem dali tisto, kar se od nas pričakuje. Ne bom rekel, da veselico, ampak agro veselico. Da ljudem spet damo malo veselja, da se z nami sprostijo, da v tekstih opozorimo na kakšno zgodbo. Naše geslo je "Naredimo to deželo spet veselo" po znanih izrekih, ki zdaj krožijo po svetu (smeh, op. p.).
Torej lahko pričakujemo še nove pesmi?
Absolutno. Med sabo se malo hecamo, kaj pravijo, zakaj smo se zbrali. Prvič, ker so si tako želeli ljudje, in drugič, ker jim je zmanjkalo denarja. To so neke floskule, ampak mi si lahko privoščimo in rečemo: "Da, zaradi tega." (smeh, op. p.).
Danes je znova zelo priljubljeno "sposojanje" pesmi iz tujine. Boste pisali svoje ali tudi kakšno predelali?
Kar zadeva besedila, bomo unikatni. Danes je produkcija nasičena, nekaj hitro pride in tudi hitro gre. Na vsake dva, tri mesece je nekaj novega. Bomo videli, kako bomo mi delovali v tej zgodbi. Bomo pa gotovo delali na tem, da pokažemo nekaj novega, ker imamo tudi nove člane. Ne bomo temeljili samo na starih lovorikah.
Novico o ponovni združitvi ste delili prvega aprila. Je bilo to namensko glede na to, da je prvotna skupina nastala kot šala? Marsikdo je pomislil, da gre za šalo.
Ko smo se pogovarjali, smo rekli, da gremo prvega aprila ven. Tisti, ki je razumel, je vedel, da je to resnično. Veliko je bilo pa ljudi, ki so mislili, da gre za prvoaprilsko šalo. Nam pa se je zdelo, da je prvi april pravi datum za začetek.
"Že od malega poznamo njihove komade. Kdo jih ne? Agropop ni nekaj, kar igraš ali poješ. To čutiš," so o pridružitvi skupini Agropop povedali novi člani.
Preberite tudi:
