"Živalski vrtovi so kot Noetova barka"

V ljubljanskem živalskem vrtu že odštevajo dneve, ko bodo v zdaj še prazno ogrado naselili par gepardov. Lisasta brat in sestra v četrtek zvečer pripotujeta s Švedske, iz živalskega vrta Borås Djurpark, javnosti pa ju bodo predstavili v petek. Pred njunim prihodom smo se z direktorico ZOO Ljubljana mag. Zdenko Ban Fischinger pogovarjali o tem, da živalski vrtovi niso le izložbe za radovedne oči, ampak imajo veliko bolj tehtno poslanstvo. Seveda pa tudi o švedskem paru, ki bo kmalu postal slovenski.

O njima se govori že nekaj časa. Ne nazadnje ni mogoče spregledati dveh mazd, ki za zdaj še kraljujeta v kakšnih 2.000 kvadratnih metrov veliki ogradi, namenjeni za geparda. Drzna kampanja, ki je dvignila številne obrvi, hkrati pa požela tudi veliko pohval, je pravzaprav srečno naključje, je pojasnila Ban Fischingerjeva: "Običajno je tako, da so določene plati živalskega vrta zanimive za določene partnerje, imajo recimo isto ciljno skupino. Mazda nam je predlagala sodelovanje, ker je njihov novi avtomobil zasnovan po vzoru nekaterih živali, predvsem geparda. Mi pa smo ravno načrtovali prihod gepardov in tako je nastal skupen projekt."

Načrtovane "poroke" Prihod nove živali v živalski vrt ni nekaj, kar bi se zgodilo mimogrede, ampak je v to vpletena vsa Evropa. Natančneje Evropska zveza živalskih vrtov, v katero je seveda vključen tudi ZOO Ljubljana. Tako nad menjavami kot prihodi živali v živalske vrtove bedijo koordinatorji – vsaka živalska vrsta ima svojega koordinatorja na evropski ravni, ki ima o tej vrsti vse podatke iz vseh živalskih vrtov. "On predlaga, katere živali iz katerega živalskega vrta gredo kam. Sestavi recimo par živali iz različnih živalskih vrtov, ker sta določena samec in samica najbolj genetsko kompatibilna in primerna za razmnoževanje."

Geparda, ki prihajata v Ljubljano, sta iz istega legla in se ne bosta razmnoževala. Vsaj med sabo ne. "Nekaj časa bosta pri nas oba, če oziroma ko pa se bomo odločili za mladiče, bomo enega od njiju zamenjali," je pojasnila Ban Fischingerjeva.

Rezerva v primeru izumrtja Razmnoževanje je vendarle bistvenega pomena. "Želimo, da je v živalskih vrtovih vsaka populacija, kot mi rečemo, samovzdržna. To pomeni, da ima dovolj veliko genetsko pestrost in da njeno število ne upada – tako je bilo včasih, ko je bilo treba iz narave pripeljati vedno nove živali." Zdaj živali iz narave v živalskih vrtovih praktično ni, ampak so tam že od rojstva. Ban Fischingerjeva zato živalske vrtove imenuje moderna Noetova barka. "V primeru, da bi se zgodila največja tragedija, da bi iz takšnega ali drugačnega razloga živalska vrsta v naravi izumrla, imamo mi to 'rezervno' populacijo, da lahko živalsko vrsto ohranimo in jo, eventualno, če so pogoji za to primerni, tudi naselimo nazaj v naravo. Kot Noe."

Živalski vrtovi in naravni rezervati so si vse bolj podobni Ob tem, da skrbijo za ohranitev, je eno od glavnih poslanstev živalskih vrtov raziskovanje posameznih živalskih vrst. "V naravi so živali precej skrivnostne in jih je težko opazovati od blizu. Mi pa jih lahko opazujemo podnevi in ponoči, jih pregledujemo in s tem marsikaj odkrijemo, od bolezni do motenj, prednosti, pomanjkljivosti," je pojasnila Ban Fischingerjeva in dodala, da se "ogromno tega znanja prenese nazaj v naravo in pomaga na primer veterinarjem, ki skrbijo za živali v naravnih rezervatih. Živalski vrtovi in naravni rezervati si pravzaprav postajajo vse bolj podobni. Rezervati niso več nepregledna in neobvladljiva divjina, so ravno tako omejeni, žal tudi vse manjši, vse živali so preštete in pod nadzorom ljudi. Živalski vrtovi pa so od kletk prešli k vse večjim ogradam, vse bolj posnemajo naravno okolje in se tako v bistvu bližajo naravnim rezervatom".

Močno so se spremenile tudi smernice oskrbe živali v živalskih vrtovih. Od kletk, v katerih so v naravi ujete živali vegetirale in ob neprimerni prehrani počasi tudi poginile, pa popolne socializacije, ko so se živali preveč navajale na ljudi in niso več prepoznale pripadnikov lastne vrste, niti mladičev, so živalski vrtovi vendarle prešli k naravnemu, za žival čim bolj udobnemu okolju. Zadnje smernice, ki jim že nekaj let sledijo tudi v Ljubljani in po besedah Ban Fischingerjeve z njimi dosegajo izjemne uspehe, pa prinašajo trening živali.

Žival in oskrbnik sta najboljša prijatelja "Ne gre za trening kot v cirkusih, z bičem ali kakšno drugačno prisilo, ampak s pozitivno vzpodbudo. Kot treniramo pse – s klikerjem, priboljški ali čim podobnim. Ko žival vidi svojega oskrbnika, z veseljem gre k njemu, ker ve, da bo kaj za pojesti ali pa se bosta igrala. To zaupanje mora biti tako močno, da žival prostovoljno dovoli tudi kaj, kar je občasno neprijetno, recimo kakšen pregled ali odvzem krvi."

Čim manj stresno okolje se trudijo zagotoviti tudi ob prihodu živali. "Sprememba okolja in sprememba družine je za živali velik šok, tako kot bi bil za ljudi, le da živalim ne moreš dopovedati, kaj se dogaja. Zato se trudimo narediti, kar je v naši moči, da bi bilo okolje vsaj na začetku čim bolj podobno prejšnjemu. Živali enako hranimo, oskrbniki se naučijo celo besed iz prejšnjega okolja in imen, po katerih so jih klicali." Za geparda, ki prihajata, bo sprememba manj stresna, ker sta brat in sestra, skupaj sta od rojstva, potovala bosta skupaj in tudi tukaj bosta imela drug drugega.

Čaka nas kup živalske ljubezni Sicer pa letošnje poletje pod Rožnik prinaša še nekaj novosti. Konec avgusta prihaja še en mačji par, sibirska tigra, že ta teden – na isti dan kot geparda – pa prispe tudi samček mačjega pande. "Lani smo dobili samičko iz Salzburga in se že takrat dogovorili s koordinatorjem, da prvi primerni samček, ki bo na voljo, pride k nam oziroma k njej. In v četrtek pride iz Madrida. Punca je Avstrijka, fant bo pa Španec, upajmo, da bo to zmagovalna kombinacija in da bomo kmalu imeli tudi mladičke."