Sajenje in izbor sadnih rastlin

Samooskrba s sadjem in zelenjavo je bila v tistih časih potreba, nujnost tega pa spoznavajo tudi novejši vrtnarski trendi, vendar iz povsem drugačnih razlogov; vrnitev k naravi in varovanje okolja.

Sajenje rastlin

Postopek sajenja je enostaven, kljub temu pa je pomembno, da postopamo pravilno. Le tako bomo rastlinam omogočili, da se kar najhitreje prilagodijo novemu rastišču. Globina in širina sadilne jame naj bo prilagojena velikosti koreninskega sistema sadike in ne manjša od 50x50 cm. Na dnu naredimo hribček iz komposta (hlevski gnoj nikakor ne!) ali dobre vrtne zemlje, nanj pa razporedimo korenine sadike. Sledi plast zemlje, ki prekrije korenine, plast gnojila (mineralno, kompost ali kupljeni nadomestki hlevskega gnoja), zemlja do vratu sadike, kolobar iz komposta ali hlevskega gnoja in sadika je posajena. Cepljeno mesto seveda ne sme biti prekrito s prstjo, na koncu pa vse skupaj še dobro zalijemo. Pred sajenjem namestimo tudi oporno palico, ki naj sega pri bujnih sortah (večja drevesa) do krošnje, pri šibkih pa do višine 2,5 metra.

Jablane

Odločamo se lahko med številnimi novimi in starimi sortami, med katerimi so nekatere bolj in druge manj primerne za pridelovanje na vrtu. Če želimo imeti večje drevo, naj bodo sadike cepljene na sejancu ali podlagi MM111. Okrog 4 m velika drevesa bodo na podlagi MM106, za špalirje, sajenje v posode in korita pa je najprimernejša podlaga M9 s stalno oporo. Moj izbor sort so topaz, lonjon, carjevič, jonatan, lord lambourne in relinda. Vse naštete so sorazmerno odporne na bolezni in imajo primerne organoleptične lastnosti plodov (videz, barva, okus ...).

Hruške

Za manjša drevesa in špalirje naj bodo hruške cepljene na kutino, mogočnejšo drevo pa bo zraslo na sejancu. Izbor sort pri hruškah žal ni tako pester kot pri jablanah, zato je že dolga leta viljamovka tista, ki po okusu in priljubljenosti prednjači pred vsemi, zgodnejša in dokaj okusna pa je junijska lepotica.

Češnje in višnje Tudi te lahko gojimo kot manjša drevesa. Za to so primerne sadike, cepljene na podlago Gisela 5, plodove pa bomo lahko uživali kar s tal ali na nizki lestvi. S primerno rezjo lahko obdržimo drevesa na višini med 2 in 3 metre, večja drevesa pa se bodo oblikovala na podlagi colt in sejancu. Sorta burlat je med poznimi in zgodnjimi sortami, njene dobre lastnosti pa so, da je manj črviva, plodovi pa so hrustljavi in okusni.

Slive, češplje, breskve in marelice V drevesnicah so večinoma cepljene na mirabolano, ki ji najbolj ustrezajo lažja rastišča, kjer uspeva tudi vinska trta. Za sajenje v težja rastišča je treba izkopati nekoliko večjo sadilno jamo, zemlji pa primešati vedro debelejšega peska. Posebno občutljive so marelice, najbolj pa se obnesejo sadike, cepljene na slivo, a je te žal vse težje dobiti. Na domačem vrtu vsekakor ne sme manjkati domača češplja, ki je okusna, bogato rodna in vsestransko uporabna.

Jagodičevje

Pri teh podlaga nima takšnega pomena. Ribezi, ameriške borovnice in brusnice bodo lepo delale tudi v delni senci, ki je celo nujna povsod, kjer je poleti suho in vroče.

Sajenje sadnih rastlin se nam bo z leti bogato obrestovalo. Le kaj je lepšega od obiranja in uživanja v domačem pridelku.