Uživajmo poletje
Nedelja, 31. 8. 2025, 12.08
1 ura, 4 minute
Potopis poznavalca
Gargnano: kjer limone pripovedujejo svoje zgodbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Jan Robin (na desni) je z nami delil poletno izkušnjo obiska Gargnana in nasada limonovcev ob zahodni obali Gardskega jezera.
Ljubiteljski botanik in velik poznavalec rastlin Jan Robin je z nami tokrat delil zgodbo s svojega letošnjega oddiha, ki ga je preživel v Italiji. Obiskal je Gargnano, mesto na zahodni obali Gardskega jezera. "To poletje sem se odločil, da dopusta ne preživimo več klasično ob morju, temveč ob jezeru. Zato je bila Italija z jezerom Lago di Garda nekako logična izbira – ravno dovolj blizu, raznolika pokrajina in izjemna narava. Dežela, kjer se ciprese prepletajo s palmami in sredozemskimi zelišči. Kjer se veter nežno poigrava z oljkami. Sprehod ob obali razkrije vonj po citrusih, medtem ko sonce počasi ogreva kamnite terase, na katerih zorijo limone. In ravno limone so bile glavni povod, da bolje raziščem nasade in vse, povezano s to kislo resnico narave," nam zaupa Robin.
Zakaj se je odločil za dopust ob slikovitem Gardskem jezeru?
"Pred dopustom sem pisal na zadrugo Terre & Sapori, od koder so mi – po ogledu mojega Instagrama – z veseljem odgovorili in me povabili, da obiščem njihove nasade.
Obisk se je začel na sončen julijski dan v mestu Gargnano. Srečali smo se v starem samostanu v središču mesta, kjer nas je pričakal prijetni gostitelj Merlin iz Terre & Sapori," svojo pripoved začne ljubiteljski botanik, kemik in avtor knjige Ne pozabi na rože Jan Robin, ki ga na Instagramu najdete tudi pod imenom botanistbyheart.
Citrus medica je "pra-agruma", iz katerega so z naravnim križanjem in gojenjem nastali številni drugi citrusi, kot so limone (Citrus limon).
Zakaj so se z gostiteljem srečali prav pred samostanom?
"Zakaj prav tam, pred samostanom? Menihi, predvsem iz redov benediktincev in kartuzijanov, so v zgodovini igrali pomembno vlogo pri gojenju citrusov. V srednjem in zgodnjem novem veku so prevzeli pomembno vlogo pri prenosu kmetijskih znanj, tudi v povezavi z agrumi. Njihove inovacije se odražajo tudi v arhitekturi – stebri notranjega samostanskega atrija so poslikani in okrašeni z motivi citrusov, vključno s tistim najžlahtnejšim med njimi: citrus medica.
Citrus medica, znan tudi kot citron ali mediteranska limona, velja za eno najstarejših sort citrusov in prednika današnjih limon. Znan je po svoji velikosti, aromatični lupini in zgodovinski pomembnosti – pogosto se omenja kot eden prvih citrusov, ki so jih gojili v Sredozemlju," nas poduči Robin.
Gargnano je bil v preteklosti pomembno mesto za gojenje citrusov
"V preteklosti so bili citrusi, predvsem limone, zelo cenjeni zaradi svoje redkosti. V 17. in 18. stoletju je Gargnano postal pomembno središče za gojenje citrusov. Limone in citroni so postali gospodarsko pomemben pridelek, limonade pa pravi simbol območja. Takrat je tu začel rasti tudi turizem, saj so limone postale simbol razkošja in prefinjenosti.
Limone so gojili v posebnih nasadih, imenovanih limonaie – zgradbah oz. rastlinjakih, zasnovanih za zaščito rastlin pred zimskim mrazom, ob tem pa so zagotavljale dovolj sončne svetlobe. Limonaie so omogočile, da je gojenje limon uspelo celo na tej najsevernejši točki. Ugodno mikroklimo so ustvarjala vroča poletja in vpliv jezera, hkrati pa je bilo zaradi bližnjih gora treba nasade pozimi dodatno zaščititi," pove Robin.
Nasadi citrusov (limonovcev) ob jezeru
Limonovci veljajo za izredno žejne rastline
"Danes je v okolici Gargnana še nekaj aktivnih nasadov, vendar bistveno manj kot nekoč. Industrijska proizvodnja in množična dostopnost limon sta zmanjšali ekskluzivnost gojenja v teh krajih. A nekoč je bilo z agrumi povezanega ogromno dela in truda – tudi zemljo so pripeljali z juga preko jezera, saj agrumi potrebujejo kakovostno in rodovitno prst. Poleg tega so limonovci izredno 'žejne' rastline, zato so bili nasadi opremljeni s skrbno načrtovanimi vodnimi sistemi. Nasad, ki je ležal najvišje, je imel svoj jez, kjer se je zbirala voda, ki so jo potem speljali tudi k nižje ležečim sosedom. Sodelovanje med lastniki je bilo zato nujno," pove Robin in nadaljuje:
"Vsak košček zemlje je bil izjemno premišljeno izkoriščen. Na stenah, kjer so bile odprtine za zračenje, so zasadili kapre, ki so se razraščale navzven. Na vrhu so pogosto posadili trto, ki je nudila zaščito pred vetrom in senco v vročih mesecih. Limonovci so rasli v lesenih kletkah, ki so podpirale prepolne veje, preprečevale lomljenje vej in omogočale enostavnejše obiranje."
Kaprovec je veličastna rastlina, ki hitro raste in izjemno lepo zacveti. Rastejo v nasadih limon, kjer je prostor izredno dobro iskoriščen.
S čim so se prebivalci v tej pokrajini preživljali?
"Nasadi so bili pogosto majhni – šest dreves je zadostovalo, da je družina lahko dostojno živela. Ob limonah so pogosto gojili zelenjavo in redili drobnico, v bližini pa so bile zasajene tudi oljke, ki so kasneje pogosto nadomestile limonovce zaradi manj zahtevne nege," svojo pripoved nadaljuje Robin.
"Do jeseni so bili nasadi odprti. Zapiranje oz. zastekljevanje se je začelo v oktobru ali novembru. Najpozneje do 25. novembra, na god svete Katarine, so morali biti zaščiteni – v skladu s pregovorom 'A Santa Caterina, l’inverno è vicino' (Na sveto Katarino je zima blizu). Vsak del steklenega okvirja oz. 'okno' je bilo označeno, kar je omogočalo hitro in učinkovito sestavljanje zaščitne konstrukcije – kot sestavljanje legokock. Ko so bili nasadi zastekljeni, so lastniki lahko mirno čakali zimo, limonovci pa so bili na varnem," pove Robin.
Ob degustaciji ogled mini razstave, kako izgledajo nasadi limon pozimi, ko jih zasteklijo.
Mesto je imelo v zlati dobi kar 340 limonajev
"Res je nekaj posebnega, ko to vidiš v živo – preprosto, a hkrati izjemno učinkovito. Ogledali smo si dva nasada, drugi je nekoliko večji, ki je tudi eden najbolje ohranjenih in vključuje tudi manjšo vinsko klet, kjer smo degustirali njihov Sauvignon. V zgodovini je bilo ob jezeru kar 770 nasadov, od tega le štirje na vzhodni strani (zaradi sence gore Monte Baldo), večina pa na zahodni. Danes so v celoti ohranjeni naslednji: Pra de la Fam, La Malora, Limonaia del Castel in Fondo Crocefisso – zadnjega smo tudi obiskali," pove ljubiteljski botanik in pove, da je imelo mesto v zlati dobi kar 340 limonajev s približno 12 tisoč drevesi – kar v povprečju pomeni 35 dreves na nasad.
Tristo litrov vode na teden za odraslo limonino drevo!
"Odraslo limonovo drevo da letno od 400 do 600 limon in porabi do 300 litrov vode na teden! Ko se je par poročil, so jim včasih podarili štiri limonova drevesa kot simbol dobrega začetka. Če si imel osem dreves, si lahko že živel zelo spodobno," še pove Robin in doda, da so danes lastniki večinoma združeni v zadruge, kjer nasadi služijo kot učne poti in dragocena arhitekturna dediščina.
"Naše srečanje smo zaključili v središču mesta z degustacijo izdelkov zadruge: sokovi iz različnih citrusov, olivna olja, kapre ... Seveda je nekaj teh dobrot romalo tudi z mano domov," še svojo poletno izkušnjo zaključi Robin.
Preberite še:
