Obiskali smo stanovanje v središču Ljubljane, ki je s premišljeno in vizionarsko prenovo iz pozabljene podstrehe postalo prostoren, zanimiv, navdušujoč dom.
Ob ljubljanski tržnici, tam za hrbtom Vodnikovega kipa, se čisto na vrhu stare meščanske hiše po stopnišču povzpnemo v stanovanje, ki osvoji v več plasteh, ravneh in ovinkih. Krožno zastavljeno, tako da pametno izkorišča kvadraturo in ustvarja vtis večprostorskosti, med sabo ločenih, a kljub vsemu povezanih enot.
Pred petnajstimi leti je lastnik iskal primerno stanovanje s proračunom, ki bi komajda zadostoval za garsonjero, recimo v Šiški. Nezadovoljen s ponudbo prostih stanovanj je po naključju naletel na majhno podstrešno stanovanjce v središču mesta.
Iz 32 kvadratnih metrov v dobrih sto, iz enega nadstropja v dve Ni obetalo veliko. 32 kvadratnih metrov pod razmajano streho, nujno potrebno prenove, v tako žalostnem stanju, da si v njem marsikdo ne bi znal predstavljati udobnega življenja. A ugodna cena, lokacija in možnosti prenove so mladega stanovalca, arhitekta z vizijo, prepričali, da se poda v preurejanje.
Strešno konstrukcijo so lastniki večstanovanjske hiše prenovili s pomočjo mesta, saj je stavba pod spomeniškim varstvom. Strokovnjak statik, ki si je prišel pred prenovo ogledat hišo, je takrat dejal, da je streha stala le še iz navade, v tako slabem stanju je bila. Po temeljiti prenovi je podstrešje pokazalo nov, bolj čist obraz. Visok strop je ponujal možnost za izgradnjo etaže in tako je iz majhnega stanovanja nastal dvoetažno odprto stanovanje z neto 110 kvadratnimi metri bivanjske površine.
Dom mora biti nikoli končan projekt Zasnova stanovanja je izjemno praktična in spretna. Njegov lastnik se drži načela, da je za kakovostno bivanje pomembno troje: prostor mora biti zanimiv, saj se ga tako ne naveličaš, biti mora udoben in domačen ter obenem nikoli povsem končan projekt. Stanovanje z razgledom na živahno ljubljansko tržnico tako ves čas doživlja manjše spremembe.
Primer? Včasih je bila spalnica v spodnji etaži, nato so jo preselili v zgornjo, prenovili so tudi kopalnico. Ta je poglavje zase, saj je v kotu pri postelji, okoli nje pa ni keramičnih ploščic, ki smo jih vajeni v kopalnicah. Prostorska ločenost je tako zgolj nakazana.
Mini zelena terasa, ki se razteza v notranjost Posebnost stanovanja "na strehi" je tudi mini vrtiček, zelena oaza, okoli katere se pnejo zatrepi, nad hišami pa se bohotijo drevesa z Grajskega griča. Ker je terasa zares majhna, bi nanjo težko postavili pohištvo za posedanje, a odprta vrata ter steklene stene zunanji prostor vežejo z notranjo ploščadjo, ki z udobnimi površinami ustvarja vtis terase.
Betonska tla – vse prej kot groba Tla po celotnem stanovanju so betonska, a to še zdaleč ne pomeni, da je hoja po njih neprijetna, prej nasprotno. Ogrevanje je talno, beton pa je tako praktičen kot cenovno ugoden material, na katerega pogosto pozabimo. Surovi videz betona v dnevni sobi mehča orientalska preproga.
Dom brez delovnega kotička Kuhinja je nekoliko odmaknjena, a vseeno lahko kaj hitro postane središče družabnega dogajanja v stanovanju. Opazimo jo s konca velike jedilne mize.
Lastnik pove, da je še pred nekaj leti stanovanje hkrati služilo tudi kot delovni prostor. Zdaj je to v prvi vrsti dom brez pravega delovnega kotička. V njem se počiva in uživa. Preprosto biva.
Dražji interjerji niso nujno boljši In čeprav je lastnikov poklic načrtovanje pogosto tudi luksuznih interjerjev, meni, da dražji interjerji niso nujno tudi boljši. Celotna investicija v stanovanje, ki je iz zaprašenega in temačnega prostora za služinčad postalo prostoren loft, je recimo znašala sto tisoč evrov. Živeti v središču mesta med grajskimi drevesi in živahno tržnico kot na dlani pa je najbrž vredno še veliko veliko več.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.