Kdo je izumil najbolj nepogrešljiv gospodinjski aparat?

Vse te užitke lahko doživljamo zaradi nepogrešljivega gospodinjskega aparata – hladilnika, ki dneve ali celo tedne ohranja naša živila sveža, nam na vroči poletni dan "pričara" slastni sladoled, poleg tega pa preprečuje nastajanje marsikatere bolezni, ki se prenaša s hrano. Rast bakterij je namreč pri nižjih temperaturah upočasnjena.

Zgodba o hladilniku je nadvse zanimiva, saj prvi zapisi o hlajenju segajo več kot 3.000 let nazaj – očitno so že takrat ljudje vedeli, da mora določena hrana preprosto ostati na hladnem.

Najbolj uporabni kuhinjski aparati.

Kako se je hlajenje živil pravzaprav začelo?

Že 1.000 let pred našim štetjem so Kitajci izdelovali led za ohranjanje svežine hrane, 500 let pozneje pa so Egipčani in Indijci v hladnih nočeh v lončenih posodah tekočo vodo spreminjali v led. Grki, Rimljani in Hebrejci so v jamah shranjevali sneg ter ga pokrivali z različnimi izolacijskimi materiali, da bi zagotovili čim daljšo obstojnost. V različnih krajih po Evropi je bilo v 17. stoletju ugotovljeno, da sol, raztopljena v vodi, ustvari hladilne pogoje, zato je bila prav tako uporabljena za ustvarjanje ledu. Evropejci so pozimi "nabirali" led, ga solili ter ga mesece hranili pod zemljo. Kasneje so celo začeli izdelovati lesene škatle, obložene s kositrom ali cinkom ter izolacijskimi materiali, kot so pluta, žagovina ali morske alge, in jih nato napolnili z ledom ter živili, ki so jih želeli ohladiti.

V starih časih so živila hladili z uporabo ledenih kock.

Sodobna različica hladilnika – umetno hlajenje

Zaradi tolikšne učinkovitosti shranjevanja ledu se je kmalu pojavila potreba po obsežnejšem in enostavnejšem hlajenju, zato so se znanstveniki po vsem svetu trudili olajšati tovrstno gospodinjsko aktivnost. Prvemu je uspelo Škotu Williamu Cullenu leta 1748, ki je s pomočjo absorbiranja toplote iz okoliškega zraka izumil umetno hlajenje.

Ledene skrinjice

Pravi hladilni aparat je bil predstavljen trgu šele slabih sto let kasneje, vendar takrat hladilniki še zdaleč niso bili na veliko zastopani v zasebnih domovih, kot so danes, saj je bila izdelava aparata za vsakodnevno uporabo v gospodinjstvu predraga. Takrat so ljudje pokvarljivo hrano hranili v preprostih lesenih zabojih, ki so vsebovali bloke ledu ter bili narejeni iz izolacijskih materialov, kar pojasnjuje izvor izraza "ledena skrinjica", ki ga še danes uporabljamo pri označevanju hladilnikov.

Ključno vlogo pri razvoju sodobnega hladilnika je imel nemški znanstvenik Carl von Linde, saj je z iznajdbo postopka utekočinjanja plina močno vplival na poznejši tehnični in kemični napredek, hkrati pa je omogočil, da so hladilniki postali standardna oprema zasebnih gospodinjstev. Njegove ugotovitve so privedle do izuma prvega zanesljivega in učinkovitega hladilnika s stisnjenim amonijakom. Prvi hladilnik za domačo uporabo je bil predstavljen v začetku 20. stoletja, pravi prodor pa je doživel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je približno 80 odstotkov ameriških domov že imelo hladilnik. To obdobje je prav zares posebno, saj se je takrat začela tudi zgodba enega najpomembnejših slovenskih in svetovnih podjetij.

Zgodba slovenskega Gorenja

Vse se je začelo spomladi leta 1950 v majhni delavnici, kjer je ambiciozna in odločna ekipa mladih entuziastov začela proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Najbrž si niso niti upali sanjati, da bodo nekoč postali podjetje globalnih razsežnosti. V 70-letnem obdobju delovanja je za Gorenje delalo več kot 50.000 delavcev.

V 70 letih obstoja Gorenja lahko spremljamo njegov neverjeten tehnološki napredek.

Sprva so izdelovali štedilnike

Gorenje je leta 1958 začelo proizvajati štedilnike in peči na trda goriva "Tobi", proizvodnja pa se je kaj hitro usmerila v električne modele. Mreže so začeli širiti leta 1965, ko so kot prvi ponudnik pralnih strojev v takratni Jugoslaviji začeli izdelovati prve licenčne avtomatske pralne stroje italijanske znamke Rex Zanussi, dve leti pozneje pa so začeli proizvodnjo pod lastno blagovno znamko. Ekipa je kmalu ugotovila, da ponudba velikih gospodinjskih aparatov brez hladilno-zamrzovalne tehnike ni popolna, zato so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začeli improvizirano proizvodnjo kompresorskega hladilnika, povzeto po francoskem modelu.

Zavedali so se pomembnosti vrhunske servisne službe

Tehnični aparati so v marsikaterem gospodinjstvu povzročali preglavice zaradi nezadostne tehnološke informiranosti, zato so v Gorenju ustanovili sodobno zasnovano in fleksibilno servisno službo. Služba se je usmerila v ustvarjanje in negovanje pristnih stikov s kupci, kar se je izkazalo za ključni poslovni model, saj Gorenje še danes slovi po vrhunski odzivnosti in ustrežljivosti strankam.

Ne le tehnika, temveč tudi dizajn

Podjetje Gorenje je od nekdaj znano po oblikovanju in sodelovanju z vrhunskimi oblikovalci. Kot prvo v panogi je že leta 2000 začelo sodelovati s priznanim italijanskim oblikovalcem Pininfarino, pozneje pa je k zanimivim projektom povabilo še druga zveneča oblikovalska imena, kot so Karim Rashid, Ora-Ïto, Nika Zupanc in Philippe Starck. Sodelovali so tudi z znamko Volkswagen ter izdelali znane modele hladilnikov Gorenje Retro Special Edition. Ekipa se je namreč že zelo zgodaj zavedala pomembnosti estetike, zato so pred 50 leti ustanovili interni oblikovalski oddelek, kasneje pa so se povezali s priznanimi oblikovalskimi studii, saj je bil uporabnikom prijazen dizajn njihov poglavitni cilj.

Kdo si ne bi želel tako prikupnega hladilnika?

Sveža hrana pomeni zdravje in zadovoljstvo

Največji svetovni inovatorji že 3.000 let vedo, kako pomembna je svežina živil za naše zdravje in življenjsko udobje. Zahvaljujoč inovacijam pomembnih znanstvenikov, kot sta Cullen in Linde, lahko dandanes brezskrbno shranjujemo hrano po več tednov. Slovenci pa smo lahko še dodatno ponosni na podjetje, ki združuje prvovrstne mojstre izdelovanja hladilnikov – Gorenje, ki je sinonim svetovnih inovacij na področju vseh gospodinjskih aparatov.

Naročnik oglasne vsebine je Gorenje.