Petek, 14. 3. 2025, 13.49
3 ure
Fasadna toplotna izolacija – primerjava glede na tip izolacije
Za uspešno vgradnjo fasadnih izolacijskih plošč je ključno spoštovanje postopka in navodil proizvajalca. Stik izolacijskih plošč mora biti tesen, pri čemer mora biti površina suha, ravna in čista. Vsaj 60 odstotkov celotne površine plošče mora biti prekritih s sistemskim fasadnim lepilom. Če se pojavijo razmiki med ploščami, jih je treba zapolniti s kosom toplotne izolacije ali vbrizgati poliuretansko peno, ki jo je treba, potem ko se strdi, porezati in poravnati.
Izolacijske plošče za fasade so na voljo v različnih materialih, ki imajo specifične lastnosti glede na sestavo. Razlikujemo plošče s preklopom in brez preklopa, med najpogostejšimi pa so EPS (stiropor), grafitni EPS, kamena volna in lesne izolacije.
Garancija in subvencije
Za priznanje sistemske garancije je pomembno, da so fasadni materiali vgrajeni po navodilih proizvajalca. Garancija običajno traja pet ali deset let. Pri tem je ključno, da je izvajalec fasade odgovoren za pravilno vgradnjo. Fasadni sistemi, ki jih priznava Eko sklad Republike Slovenije, omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev za energetsko učinkovite naložbe. Fasadni sistemi morajo imeti ustrezen sistemski certifikat po evropskem standardu ETAG 004, ki ga izdaja pooblaščen laboratorij.
Kamena volna
Kamena volna je naraven in trajnosten izolacijski material, ki ponuja izjemne toplotne, zvočne in protipožarne lastnosti. Je vsestranski material, primeren za vse vrste objektov. Poleg funkcionalnih prednosti kamena volna prispeva k zdravemu bivalnemu okolju in večji energetski učinkovitosti, kar jo postavlja v ospredje trajnostne arhitekture.
EPS – stiropor
Fasadna izolacija EPS je narejena iz ekspandiranega polistirena. Po obliki plošč jo ločimo na plošče z ravnim robom in plošče s preklopom. Odlikujejo jo odlična toplotna izolativnost, dobra požarna odpornost in zadovoljiva zvočna izolativnost. Zaradi nizke teže in precej visoke trdote omogoča najpreprostejšo montažo med fasadnimi izolacijami.
Lesnovlaknena izolacija
V večini so te plošče narejene na pero in utor. Odlikujejo jih predvsem visoka trdnost, visok dejavnik difuzijske odpornosti in biološka razgradljivost. Plošče imajo visoko toplotno prevodnost, zaradi česar se uporabljajo za fasade montažnih hiš, kjer je večina izolacije vgrajena v sloju nosilne konstrukcije. Montaža te izolacije je precej težavna, saj jo je treba rezati z električno tračno ali krožno žago. Uporaba ročne žage ni priporočljiva, ker bodo stiki plošč slabše narejeni zaradi neravnih rezov.
Primerjava lastnosti toplotnih fasadnih izolacij
1. Toplotna izolativnost oziroma toplotna prevodnost fasadne izolacije zmanjšuje porabo energije za ogrevanje in hlajenje, kar pomeni nižje stroške in boljše energetske bilance. Višja ko je vrednost toplotne izolativnosti, bolj izolativna je plošča.
Med vsemi fasadnimi izolacijami fasadne plošče EPS dosegajo najboljšo toplotno izolativnost oziroma dosegajo najnižjo toplotno prevodnost. Toplotna prevodnost najbolj izolativne EPS plošče znaša 0,031 vata na meterkelvin (W/mK). Pri ploščah iz kamene volne pa 0,034 W/mK, kar pomeni približno desetodstotno razliko. Pri izolacijskih ploščah XPS toplotna prevodnost znaša 0,033 W/mK, kar jih uvršča tik pod plošče EPS z razliko približno petih odstotkov. Najslabše izolativne so lesenovlaknene plošče. Dosegajo vrednost 0,045 W/mK, kar je približno 45 odstotkov razlike v primerjavi s fasadno izolacijo EPS. To pomeni, da je treba kupiti 45 odstotkov večjo debelino lesenovlaknene fasadne izolacije za dosego podobnega učinka.
2. Zvočna izolativnost fasadne izolacije znižuje zvočno emisijo iz okolice. Višja ko je vrednost v decibelih, bolj je fasadna izolacija zvočno izolativna. Certificirane vrednosti za zvočno izolativnost fasadnih izolacij ne obstajajo, zato se o tem odločamo na podlagi vrednosti gostote fasadnih izolacij. Višja ko je gostota, višja je zvočna izolativnost.
Glede na to ima izolacija iz lesenih vlaken najboljše lastnosti. Lesnovlaknena fasadna izolacija dosega gostoto do 230 kilogramov na kubični meter (kg/m3). Fasadna izolacija EPS ima gostoto do 18 kg/m3 in najnižjo zvočno izolativnost. Dobro zvočno izolativnost dosega fasadna izolacija iz kamene volne z gostoto do 100 kg/m3. Poleg gostote pa na zvočno izolativnost v veliki meri vpliva struktura plošče. Bolj ko je struktura homogena, nižjo zvočno izolativnost ima. Homogena struktura pomeni, da je gostota po celotni debelini plošče enaka in ne variira. Drugi dejavniki, ki vplivajo na zvočno izolativnost fasadne izolacije, so na primer delež praznih prostorov v plošči, oblika praznih prostorov itd.
3. Odpornost proti ognju je parameter, ki opisuje, kakšen delež bo fasadna izolacija prispevala k nadaljevanju požara. Praktično vprašanje je, koliko časa bo ogenj potreboval, da pride v stik z nosilno konstrukcijo hiše.
V standardu DIN13501-1 so določeni razredi glede na ognjevarnost materialov, med katere spada tudi fasadna izolacija. Najvišji standard je v razredu A1, najnižji pa v razredu F. Fasadna izolacija iz kamene volne spada v razred A1, torej med negorljive materiale, kar pomeni, da materiali v nobeni fazi požara ne prispevajo k širitvi požara in požarni obremenitvi.
Primeri negorljivih materialov: kamen, opeka, kovine, anorganski materiali z manj kot enim odstotkom organskih snovi, izolacijski proizvodi iz mineralnih vlaken. V razred E spadajo lesnovlaknene fasadne plošče in fasadna izolacija EPS. To je razred, v katerega spadajo gorljivi materiali in imajo velik doprinos k požaru. Razred E – proizvodi, ki se krajši čas upirajo vžigu z majhnim plamenom in pri katerih se plamen ne razširi zelo. Primeri: mehka vlaknena plošča, ekspandirani polistiren, poliuretan, oba z zaviralci gorenja.
4. Paroprepustnost oziroma difuzijska odprtost opisuje sposobnost fasadne izolacije absorbiranja in oddajanja vlage. Merimo jo glede na upor vodni pari in z vrednostjo Sd. Zelo pomembna je tudi celotna sestava kompozita zunanje stene. Kompozit mora biti sestavljen tako, da imajo sloji na notranji strani kompozita/stene vrednosti Sd in upora vodni pari višje kot na zunanji strani.
Upor vodni pari je dejavnik, ki opisuje, kako visoko stopnjo upora zagotavlja fasadna izolacija vodni pari oziroma vlagi, ki ima zaradi razlike v temperaturi med zunanjim in notranjim zrakom potencial za prehod prek kompozita zunanje stene. Zrak in vlaga prehajata iz prostora z višjo temperaturo v prostor z nižjo temperaturo. Večji ko je upor, več vlage se zadrži v hiši. Najboljše lastnosti v tem parametru ima fasadna izolacija iz kamene volne, in sicer faktor 1,6, lesnovlaknena fasadna izolacija dosega vrednost 3, fasadna izolacija EPS, ki ima zelo visok upor, pa dosega vrednost 20-40.
Vrednost Sd opisuje, kako visok vodni stolpec lahko material zadrži na svoji površini. Izražena je v metrih in višja ko je vrednost, več vlage bo material zadržal na svoji površini. Previsoka vrednost na zunanji strani stene lahko povzroči zadrževanje vlage v steni. Fasadna izolacija iz kamene volne ima najnižje vrednosti Sd 0,01–0,04 m pri debelini deset centimetrov in s tem najvišjo paropropustnost.
V primerjavi z lesnovlakneninimi fasadnimi ploščami, ki dosegajo vrednosti 0,12–0,24 metra, je fasadna izolacija iz kamene volne desetkrat bolj paropropustna. Fasadna izolacija EPS dosega vrednosti 0,2–1 meter pri debelini deset centimetrov, kar je v primerjavi s kameno volno približno dvajsetkrat višja vrednost. Fasadna izolacija iz lesenih vlaken ima visoko sposobnost vpijanja in oddajanja vlage, precej višjo v primerjavi s kameno volno, ki začne hitro izgubljati svoje lastnosti, če vlažnost izolacije preseže 35 odstotkov.
5. Fazni zamik fasadne izolacije – ta parameter opisuje čas, v katerem se bo zunanja temperatura zraka izenačila z notranjo temperaturo brez dovajanja toplote v prostor. Poleti zadržuje pregrevanje in pozimi zadržuje hlajenje prostorov v hiši. Gostejša ko je fasadna izolacija, večji je fazni zamik. Lesnovlaknena fasadna izolacija dosega najvišje vrednosti, in sicer 44 minut na centimeter (min/cm), naslednjo najvišjo vrednost ima fasadna izolacija iz kamene volne, odvisno od tipa mineralne volne se giba med 6 in 18 min/cm. Najnižje vrednosti pa dosega fasadna izolacija EPS z od 10 do 15 min/cm.
Cena fasadnih izolacij – v obzir smo vzeli ceno vsakega tipa posebej, in sicer smo za vsak tip izbrali plošče z najboljšo toplotno izolativnostjo. Debelino izolacije smo prilagodili tako, da je toplotna izolativnost plošče izenačena.
- EPS – stiropor Neo super 0,31, debelina 15,5 cm, cena 14,7 €/m2 brez DDV po ceniku podjetja Fragmat.
- Kamena volna FKD-N Thermal, debelina 17 cm, cena 36,10 €/m2 z DDV po ceniku podjetja Knauf insulation.
- Lesnovlaknena fasadna izolacija. Zaradi nizke toplotne izolativnosti je za enakovredno primerjavo potrebna debelina 20 centimetrov. Debeline plošč te fasadne izolacije so od osem do 16 centimetrov, torej je treba vgraditi dva sloja, kar poveča strošek dela. Druga možnost je, da se naredi 12-centimetrska lesena podkonstrukcija, kamor se vgradi izolacijo iz kamene volne, lesnih vlaken ali celuloze. Najcenejša možnost je vgradnja izolacije iz kamene volne. V obeh primerih se cena poveča zaradi večje količine dela ali/in materiala.
Za kakovostno primerjavo je treba dodati ceno dela:
- dobava in montaža lesene podkonstrukcije cca. 15 €/m2 brez DDV
- dobava in montaža navadne izolacije iz celuloze s tehniko vpihovanja cca. 10 €/m2 brez DDV
- dobava lesnovlaknene fasadne izolacije 8 cm cca. 23,2 €/m2 brez DDV
Seštevek vseh postavk znaša 48,2 €/m2 brez DDV.
Po pregledu vseh lastnosti lahko ugotovimo, da ima fasadna izolacija iz kamene volne v povprečju najboljše lastnosti. V nekaterih parametrih je najboljša izbira, v nekaterih pa povprečna ali malo pod vrhom.
Cena fasadne izolacije iz kamene volne je občutno višja od stiropor fasadne izolacije, vendar je izračun narejen tako, da smo izenačili toplotno prevodnost, kar pomeni, da je toplotna prevodnost enaka stiroporu, ognjevarnost za dva razreda boljša, zvočna izolativnost in fazni zamik pa sta močno boljša.
Naročnik oglasnega sporočila je FASADA LJUBLJANA.
