SiolNET. Trendi Dom
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dalijeva Biblija in Božanska komedija v Ljubljani

3

termometer

Nadrealistični umetnik Dali je ob slikarstvu ustvarjal tudi v grafičnih tehnikah, v katerih se je veliko nanašal na literarne predloge. V Ljubljani sta na ogled njegovi Biblija in Božanska komedija.

"Pozna šestdeseta in zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila za Dalijev grafični opus posebej plodna, kar dokazujejo letnice izdaj nekaterih najbolj izpostavljenih ciklov iz tega močnega korpusa," je ob ljubljanski razstavi na Gospodarskem razstavišču zapisal kritik in umetnostni zgodovinar Brane Kovič.

V tem času je med drugim nastala tudi Biblia Sacra, ciklus 105 litografij s svetopisemskimi motivi, ki se jim je umetnik posvetil med letoma 1963 in 1969 po naročilu italijanskega pisatelja in mecena Guiseppeja Albaretta.

Vizualno interpretiranje Biblije za vrnitev k veri Grafična upodobitev svetopisemskih motivov velja za eno najobsežnejših Dalijevih grafičnih opusov, v katerem je Biblijo interpretiral na različne načine. V tem si je umetnik dovolil veliko svobode, tako da je že marsikatera od teh grafik na meji abstrakcije, je na vodenem ogledu po razstavi, ki bo v Ljubljani na ogled do 1. marca, povedal Kovič. Ta cikel pa po kritikovem mnenju odlikuje tudi dognanost vsake posamezne podobe. "Oblikovno domišljene in barvno bogate upodobitve po mnenju strokovnjakov in poznavalcev spadajo med vrhunce Dalijevega grafičnega opisa, k čemur je izdatno pripomogla še brezhibna (tiskarska) izvedba," je zapisal Kovič.

Iz ozadja nastanka tega grafičnega opusa je zanimivo tudi to, da je Albertto s tem naročilom "želel prepričati Dalija, naj se vrne h katoliški veri, vendar ni mogoče preveriti, ali mu je to uspelo", v besedilu ob razstavi še navaja Kovič.

Božanska komedija sprva kot naročilo italijanske vlade V Ljubljani je na ogled tudi verjetno najpogosteje omenjana in razstavljana Dantejeva Božanska komedija, ki jo je Dali interpretiral v stotih lesorezih. Španski slikar je sicer ustvarjal v skoraj vseh grafičnih tehnikah, od jedkanice, suhe igle, lesoreza do litografije … Njegove grafične predloge so nato za natis pripravili različni mojstri. Serija, navdahnjena z verzi iz Božanske komedije, ki vizualne podobe tudi spremljajo – čeprav pri teh ne gre za ilustracije, temveč interpretativni dialog med sliko in besedo, ki ustrezajo stotim spevom pesnitve –, je v knjižni obliki prvič izšla leta 1963.

Grafične podobe so nastajale med letoma 1951 in 1963, njihov izid pa je bil sprva predviden ob 700-letnici pesnikovega rojstva, torej leta 1965. Vendar je naročnik, italijanska vlada, projekt zaradi ogorčenja javnosti odpovedal. Italijanska javnost se namreč ni strinjala, da bi eno izmed njihovih najznamenitejših literarnih del vizualno opremil Španec.

Dalijeve grafike enakovredne njegovemu slikarskemu delu? Kovič poudarja, da je Dalijeva grafika enakovredna njegovemu slikarskemu ustvarjanju, čeprav strokovna kritika izpostavlja predvsem pomen njegovih slikarskih del iz obdobja neposrednega sodelovanja z nadrealističnim gibanjem, še zapiše slovenski umetnostni zgodovinar.

V grafičnih delih se je umetnik veliko posvečal vizualnim interpretacijam literarnih besedil, od Biblije in klasikov do starejše in moderne književnosti ter manj znanjih piscev. Motive iz besedil je največkrat upodobil v tehniki gvaša.

Poleg ciklov z literarno osnovo je v Dalijevem grafičnem opusu tudi veliko drugih tematskih serij. Ravno relativna dostopnost teh stvaritev pa je pripomogla k avtorjevi široki popularnosti, še zapiše Kovič. Prav reproduktivnost grafik in njihova narativnost sta še dodatno utrdili kontinuiteto Dalijevega ustvarjanja v zavesti množic ljubiteljev, "ki podobe istovetijo z zgodbami in prepoznavnostjo upodobljenega zlasti v primerih, ko gre za eksplicitne reference literarnega značaja", dodaja Kovič.

Razstava z namenom, da zbudi umetnostni trg Ljubljansko razstavo Dalijevih grafik je na Gospodarskem razstavišču organizirala zasebna Galerija Pasaža, ki sicer v prehodu pod Nebotičnikom deluje na 14 kvadratnih metrih.

Postavitev je nastala z namenom, da bi zbudili umetnostni trg, kolikor ga pri nas sploh je in kolikor je sploh obstajal. Kot pravi vodja galerije Leon Pogelšek, je v zadnjih petih letih kupovanje umetnin skoraj popolno zamrlo, marsikatera zasebna galerija pa se je zato pri nas zaprla.

V ta namen so na ogled postavili del grafičnega opusa španskega slikarja, čeprav ta razstava ni prodajna. Je pa zato mogoče v ljubljanski Galeriji Pasaža kupiti nekatere izmed Dalijevih grafik. Cene se gibljejo med 570 in 1300 evri.

Institucije velikokrat le znotraj lokalnih meja Ob pričujoči razstavi je Brane Kovič ob delovanju zasebnih galerij poudaril še dva vidika. Vzgajanje in vzpostavljanje zavesti o pomenu kupovanja umetnine, pa tudi to, da državne institucije tudi zaradi pomanjkanja sredstev, namenjenih odkupom, v naboru svojih umetniških del vse prevečkrat ostajajo znotraj lokalnih meja.

Stike z umetninami iz mednarodnega konteksta tako tukajšnjemu občinstvu velikokrat prinašajo prav manjše in zasebne galerije, je še poudaril Kovič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin