Četrtek, 2. 5. 2019, 11.00
5 let, 6 mesecev
Bo v Ljubljani zrasla prva "zelena" nepremičnina? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,49
4
Gojko Stanič kot ustanovitelj Stanovanjske zadruge Suligreen že sedem let razvija koncept trajnega graditeljstva, ki bi temeljil na zdravem načinu življenja. V okviru tega je razvil celovito večgeneracijsko stanovanjsko sosesko, imenovano Rajski dvori. Zemljišče že imajo v Črni vasi, iščejo pa še soinvestitorje.
Namen samooskrbnega bivalnega projekta je, po njegovih besedah, spodbuditi spremembe v trenutnem nezdravem načinu življenjskega sloga prebivalcev.
"Intenzivno se ukvarjam z razvojem gradenj, ki omogočajo uspešno soočenje človeštva s podnebnimi spremembami in vprašanjem zdravega prehranjevanja," pojasnjuje Gojko Stanič, ki že 24 let hrano prideluje kar na strehi svoje stanovanjske hiše.
Dolgoletne izkušnje, ki si jih je pridobil z urbanim vrtnarjenjem, zadnja leta poskuša prenesti še na prostorsko načrtovanje, ki pa vsaj za zdaj še vedno ostaja na papirju.
Zastrupljamo se z nekakovostno predelano hrano
Pravi, da gre pri vprašanju zdrave hrane v današnjih časih za zelo občutljivo zadevo, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave o tem, da se ljudje v razvitem svetu v vse večjem obsegu zastrupljamo z nekakovostno predelano hrano.
"Hrana, ki jo ljudje kupujejo v supermarketih, potuje več tisoč kilometrov, preden pride na police trgovin, zato je poceni. Posledično se ljudem ne ljubi oziroma ne splača pridelovati lastnih pridelkov," pojasnjuje vodja projekta. Po njegovem mnenju bi moral del hrane pridelati vsak sam, preostala živila, kot so meso in mlečni izdelki, pa kupiti od lokalnega kmeta. Tako bi spodbujali tudi lokalno trgovanje.
Stanič pravi, da so Rajski dvori namenjeni vsem tistim, ki se želijo samooskrbovati z zdravo pridelano hrano in brezogljično energijo sonca.
V želji po preoblikovanju miselnosti ljudi je tako razvil ekološko prijazno stanovanjsko zgradbo, ki bi stanovalcem nudila vse potrebno za zdrav način prehranjevanja, obenem pa bi bila neškodljiva za okolje.
"Prišel sem do spoznanja, da se v razvitem svetu počasi, sistematično in nevidno zastrupljamo s hrano. Tudi kakovost vode in zraka je vedno slabša. Če ne bomo prešli k brezogljični energetiki v najkrajšem mogočem času, se bomo na tem planetu 'kuhali'. Vremenskih neljubih pojavov bo vedno več. Težave so zelo resne, zato ponujam rešitve," o svojem stanovanjskem predlogu pripoveduje Stanič.
Njegova vizija sega okraj meja Slovenije
"Če projekt prenesemo na uporabo dveh milijard ljudi, to pomeni, da bi v tridesetih letih porabili za 30 odstotkov manj primarne energije, saj bi jo nadomestilo sonce," pojasnjuje in dodaja, da so Rajski dvori v svetovnem merilu trenutno edini tovrsten projekt, ki je v celoti zelen. "Imajo pa dvori še dve lastnosti, ki jih običajni zeleni projekti nimajo. Zaradi prehranske in energetske samooskrbe se znižajo stroški življenja, kar pozitivno vpliva na zdravje ljudi," poudari.
Stanovanjska zgradba v sožitju z naravo
Glavno vodilo pri zasnovi projekta je oblikovanje stanovanjskih enot, ki so okolju prijazna in nevsiljiva. Celotna konstrukcija objekta bi bila zgrajena iz lesenih, križno lepljenih plošč, ki bi ustrezale zahtevam pasivne ali skoraj ničenergijske enote.
Toplotno izolacijo bi sestavljale naravne surovine, kot so les, celuloza in volna. Z uporabo kakovostnih in trpežnih gradbenih materialov pa bi zadostili potrebam protipožarne, protivetrne, protipotresne in protipoplavne varnosti.
Na strehi bloka bi bili urejeni vrtovi z gredicami, kar pomeni, da bi bila stanovalcem omogočena pridelava lastne sonaravno pridelane biohrane. Poleg vrta bi na strehi svoje mesto imeli še toplotni rastlinjak, čebelnjak, zadrževalnik deževnice, naprava za čiščenje vode, biološka samočistilna naprava in celo rezervoar za vzgojo sladkovodnih rib.
Notranjost enot prilagojena dnevni svetlobi
Glavni energetski vir zgradbe je sonce, zato bi bil objekt z ložo in dnevno sobo usmerjen proti jugu. S sončnim segrevanjem bi pridobivali toploto in elektriko za vse gospodinjske aparate kot tudi za električna vozila.
Stavbeno pohištvo bi bilo ravno tako izdelano iz kakovostnih naravnih materialov, ki se jih kasneje lahko reciklira, poskrbljeno pa bi bilo tudi za vgradnjo učinkovite notranje in zunanje razsvetljave, ki nima škodljivih vplivov na stanovalce in okolico. "V Sloveniji z nami sodeluje veliko podjetij, ki so inovativna in imajo kakovostne proizvode," poudarja.
Projekt v obravnavi
Stanič je gradivo poslal na pristojna ministrstva, vendar meni, da je slovenska politika v tem pogledu počasna, kljub temu da se zaveda težav onesnaževanja. "Slovenska in evropska politika ne naredita praktično nič," meni Stanič, vendar, kot pravi, računa na njihovo podporo pri uresničitvi projekta. "Gradiva so bila poslana na EKO sklad in pristojna ministrstva, sedaj smo v teku komunikacije," pripoveduje.
"Seveda se pri Suligrenu zavedamo, da velikopotezni načrt ne more biti že takoj na začetku množičen, vendar bi lahko samooskrbna gradnja čez čas postala praksa," pojasnjuje in poudarja, da "moramo najprej sploh omogočiti gradnjo, da se vidijo rezultati v praksi, kako tovrsten način življenja deluje kot celota."
Želi spremeniti miselnost Slovencev
Glavno težavo pri prihodnjem uresničevanju projekta vidi predvsem v pridobivanju gradbenega dovoljenja v sorazmerno kratkem času in v miselnosti slovenskih državljanov. "Gre za izjemno zahteven projekt, saj gre za celovito spremembo načina življenja, kot ga poznamo, zato ni mogoče pričakovati hitrih premikov in rezultatov."
Stanič na strehi svoje hiše pridela do 300 kilogramov zelenjave letno.
Kljub temu, da je zanimanja za njegov projekt veliko, pa priznava, da so težave pri financiranju. "Zanimanja je veliko, ko pa je treba dati denar na mizo, je težje nekoga prepričati," pripoveduje.
Nekaj se vendarle premika
Kot veleva odločba Zavoda za kulturno dediščino, je bilo potrebno na lokaciji v Črni vasi najprej izvesti arheološka izkopavanja, ki so jih že opravili v preteklem mesecu. Ker arheologi ob pregledu niso našli vrednih arheoloških izkopanin, bi lahko začeli z realizacijo soseske.
Stanič meni, da tako, kot živimo danes, ne uničujemo samo planeta, ampak tudi sami sebe. Življenjski slog, kot ga pozna večina izmed nas, po njegovem vodi v človeški "samomor". "Treba je razmišljati dolgoročno, pogovarjati se je treba o odnosu do naših otrok, ki bodo živeli v naslednjih 50 letih," pojasnjuje. "Dobro bi bilo, če bi Slovenci v tem pogledu v svetovnem merilu prednjačili."
S svojo inovativno in celostno idejo o zelenem življenju Stanič dokazuje, da volje za ustvarjanje boljšega jutri vsekakor ne primanjkuje.
4