Jakov Fak
Četrtek, 15. 2. 2018, 20.24
6 let, 9 mesecev
Jakov Fak je Janeza Mariča spravil v jok. Spet. "Uresničil se je najboljši mogoč scenarij."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
"Jaz sem trenutno v nekem drugem stanju. Tako vesel sem, da vam ne znam povedati," nam je po srebrni olimpijski medalji Jakova Faka razlagal nekdanji slovenski biatlonski as Janez Marič, ki si je zgodovinsko tekmo ogledal na Pokljuki, kjer je z mladinsko reprezentanco na pripravah. Fakovega uspeha je bila neskončno vesela tudi Tadeja Brankovič.
-
Jakov Fak: Kot v pravljici!
-
Jakov Fak navdušil, Slovenija ima zgodovinsko medaljo!
-
Fak zadel 21 tarč: 20 na strelišču in eno v tiste, ki so dvomili o njegovi pripadnosti
Spet so tekle solze sreče
Janez Marič je bil srebrne olimpijske medalje Jakova Faka tako vesel, da je spet potočil nekaj solz sreče, kot na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu leta 2012, ko je Fak postal svetovni prvak.
"Mi smo na Pokljuki na pripravah in smo imeli tako srečo, da smo si tekmo lahko v miru pogledali po kosilu. Ne vem, kaj naj rečen. To je noro! Noro! Spet so se pojavile solze v očeh in resnično sem vesel za Jakova," je vrelo iz Janeza Mariča, nekdanjega Fakovega reprezentančnega kolega in tudi vzornika, ki je izredno čustveno doživel že Fakovo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu leta 2012 v Ruhpoldingu.
"Res je, že takrat se mi je zgodilo enako. Maksimalno sem vesel, to je noro dober dan. Zelo mu privoščim to medaljo, sploh po tem, kar se mu je dogajalo. Na šprintu se mu ni izšlo, na zasledovalni tekmi se mu ni, po teh različnih negativnih komentarjih, ki jih je bil deležen, pa sem še toliko bolj vesel, da je pokazal, da je iz pravega testa in z glavo pri stvari. Igre se zanj niso začele dobro, nadaljevanje pa je fenomenalno," še pravi Fakov dober prijatelj, ki danes trenira slovenski biatlonski podmladek.
"Veliki jo imajo in Jakov je velik"
Začetek iger v Pjongčangu je bil za Faka, enega od slovenskih adutov za kolajno, slab. Na šprintu in zasledovanju je bil daleč od najboljših, nagajala sta mu mraz in veter, nič mu ni bilo pisano na kožo, a se je zbral in danes poskrbel za slovensko biatlonsko pravljico. "Res je, fascinantno pa je tudi to, da je na primer Martin Fourcad, za katerega vemo, kakšen tekmovalec je, na koncu dva strela zgrešil. Jakovu pa se je uspelo zbrati in podreti vseh 20 strelov. Vedel je, kaj je treba narediti, in to naredil. Še enkrat, to je noro," je prepričan Marič in izpostavlja Fakovo psihološko moč: "To on ima. Veliki jo imajo in on je velik."
Fak je na igrah v Vancouvru leta 2010 za Hrvaško osvojil prvo biatlonsko kolajno, bil je bronast na šprintu, ob prestopu v slovensko reprezentanco pa je ves čas poudarjal, da je njegova največja želja z olimpijsko kolajno razveseliti še Slovenijo. V Sočiju pred štirimi leti mu ni uspelo, danes pa mu je z ramen padel velik kamen.
Leta 2010 je Jakov Fak osvojil bron za Hrvaško, danes srebro za Slovenijo.
Psihološko bo po tej kolajni samo še močnejši
To utegne biti tudi nevarnost za Fakove tekmece na zadnji posamični tekmi iger v Pjongčangu, meni Marič: "Zdaj kolajno ima, konec koncev jih je nekaj dobil že prej na svetovnih prvenstvih, ki so tudi velike tekme, ampak igre so vendarle nekaj posebnega. So le vsaka štiri leta in zdaj jo je dosegel še tu. Mislim, da bo zdaj sproščen še na tekmi s skupinskim štartom. Na to tekmo je šel z nekim bremenom, medaljo je pričakoval in jo tudi napovedoval. Zdaj jo ima, na skupinskem štartu pa bo lahko nastopil sproščeno. Mislim, da bo to zanj prijetna tekma."
Marič je bil vzornik današnjega olimpijskega podprvaka.
Dober rezultat ima tudi velik psihološki učinek, še pove biatlonec, ki je tekmovalno kariero sklenil pred tremi leti: "Zanj je bila sezona ravno v psihološkem smislu zelo težka. Začel je dobro, potem pa januarja tekaško ni bil na pravi ravni. Praktično nič ni treniral, ampak na tekmah je bil strelsko še vedno zraven. Midva sva v stiku prek Viberja in spraševal sem ga, kako se počuti. Rekel je, da to ni to, ampak bo poskušal čim bolje odteči. K sreči je šla njegova forma navzgor, psihološko pa bo po tej kolajni samo še močnejši. Uresničil se je najboljši mogoč scenarij, kar jih je."
Fak za biatlon kar je Dragić za košarko in Kopitar za hokej
Takšen uspeh bo Marič znal izkoristiti tudi kot trener biatlonskih mladincev. "Vsekakor, jaz svojim fantom ves čas poudarjam in jim za zgled dajem te velike tekmovalce. Ampak saj to vedo, so zelo pridni. Vedo, da je treba delati, po nekaj letih pa bomo videli, kako in kaj. Ampak trend gre zelo navzgor in sam sem zelo zadovoljen," pravi. Vesel je, da ima tudi slovenski biatlon zgled, kot ga imata košarka v Goranu Dragiću in Luki Dončiću ter hokej v Anžetu Kopitarju: "Zagotovo je to zanje dodatna motivacija, še bolj zavzeto bodo trenirali. Že tako dovolj trenirajo, ampak ko vidiš, da uspe nekomu iz tvoje reprezentance, te dodatno ponese."
"Vse čestitke tudi Urški!"
Urška Poje je še začinila olimpijsko pravljico.
Danes so slovenski biatlonci v Pjongčangu spisali lepo zgodbo, poleg Faka med junake dneva lahko mirno prištejemo tudi Urško Poje, ki je na ženski posamični tekmi zasedla izjemno 12. mesto, kar je za mlado, 20-letno Postojnčanko uspeh kariere. "Po mojem mnenju je Urška danes naredila stoodstotno tekmo, glede na to, koliko je stara. Tekla je zelo dobro, streljala tudi. Če sem dobro razumel Andrejo (Mali, nekdanjo reprezentantko, danes trenerko mladink, op. p.), je imela celo najboljši strelski čas. Vse čestitke tudi Urški! Res odlično. Za tako mlado tekmovalko bo to velika spodbuda za naprej," je še povedal Marič, ki je današnje dogodke iz Pjongčanga spremljal v slovenskem biatlonskem centru na Pokljuki. Dodal je: "Pravo veselje je bilo danes spremljati to pravljico. Veselje je tudi videvati vesele ljudi na Pokljuki."
"Jakov je pokazal, da je pravi šampion"
Tadeja Brankovič ima med tednom, kot večina zaposlenih Slovenk in Slovencev, težave s spremljanjem neposrednih prenosov olimpijskih iger, a veselje ob Fakovi medalji zato ni bili nič manjše.
Nekdanja slovenska biatlonka Tadeja Brankovič ni imela te sreče, da bi si biatlonska tekmovanja lahko ogledala v neposrednem prenosu. "Tekme nisem spremljala, iz službe sem šla in po radiu slišala, da imamo kolajno, nato pa sem na spletu hitro preverila rezultate in na televiziji ujela samo podelitev," nam je hitela pojasnjevati, a ni bila zato nič manj vesela velikega uspeha slovenskega biatlona.
Jakovu Faku iz srca privošči olimpijsko odličje: "Po vseh teh težavah, ki jih je imel Jakov v preteklosti, po vseh teh vzponih in padcih, nikoli nisem nehala verjeti, da je pravi šampion. Tudi po težavah, ki jih je imel na prvih tekmah v Pjongčangu, nisem nikoli podvomila o tem, da mu bo uspelo. Je res šampion v pravem pomenu besede. Zna končati dan in se naslednjega lotiti na novo. To je ves čas poudarjal in tudi izpeljal. On to zna. So pa redki ljudje, ki to znajo."
Na skupinskem štartu so mu odprte vse možnosti
Javno izraženi visoki cilji vselej prinesejo dodatno breme in stres, še pravi Brankovičeva: "Vsak tekmovalec se mora s tem spopasti. Nekateri ta stres prenašajo bolje, drugi slabše, ampak pričakovanja javnosti niso niti približno tako velika, kot so pričakovanja tekmovalcev samih. Če je razočarana javnost, verjemite, da je tekmovalec še veliko bolj."
Fak se pod bremenom pričakovanj ni zlomil. Tudi to je kakovost, ki je nima veliko ljudi, še pravi Gorenjka: "Jaka res zna izklopiti. Ne vem, ali se tega lahko naučiš ali je prirojeno. Mislim, da je nekaj zagotovo v značaju. Zagotovo se je znebil bremena, na skupinskem štartu so mu odprte vse možnosti. Ima priložnost, da doseže dober rezultat. Za dober rezultat pravimo, da to ni nujno uvrstitev na stopničke, je pa res, da na olimpijskih igrah štejejo samo medalje."
