Torek, 13. 11. 2018, 16.02
6 let, 8 mesecev
Vremenoslovci pomirili organizatorje biatlona na Pokljuki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Izredno topel november je povzročal nespečnost tudi pri slovenskih prirediteljih uvodne tekme sezone v biatlonskem svetovnem pokalu 2018/19 na Pokljuki. Zadnje vremenske napovedi pa so poskrbele za mirnejši spanec, saj se že konec tedna obeta ohladitev, je potrdil generalni sekretar prireditve Tomaž Šušteršič.
Na Pokljuki se bodo biatlonci svetovni javnosti prvič predstavili 2. decembra s tekmami mešanih štafet in mešanih dvojic, po dveh dneh premora pa bo med 5. in 9. decembrom na sporedu še šest tekem, obe posamični, šprinta in zasledovanji. A vse do konca tedna so bili na trnih slovenski prireditelji, saj Pokljuke letos še ni pobelil sneg, visoke novembrske temperature pa niso zagotavljale priprave proge z lanskimi zalogami.
Zima zamuja. A stroji so pripravljeni, da jih poženemo takoj, ko bodo temperature pod lediščem. #Pokljuka
— Biathlon Pokljuka (@BiatlonPokljuka) November 12, 2018
Machines are ready. All we can do is wait for the temperatures to drop a bit more. #Pok18 🤞😊 pic.twitter.com/AQiPPY9HUP
Zaloga lanskega snega bi v normalnih razmerah zadostovala
"Še prejšnji teden nas je močno skrbelo, po zadnjih pogovorih z vremenoslovci pa smo optimistični. Konec tedna je napovedana ohladitev, nato pa moramo počakati nekaj dni, da zamrznejo tla, in začeli bomo razvoz snega. Prav zaradi pozne ohladitve bomo s tem malo zamujali, sneg bomo dali na proge 22. ali 23. novembra, ko bo na sporedu tudi kontrola mednarodne biatlonske zveze," je povedal Šušteršič.
Na Pokljuki imajo na zalogi okoli 18 tisoč kubičnih metrov lanskega snega. Ta bi po Šušteršičevem mnenju v normalnih razmerah zadoščal za tekmo. "Če bi imeli običajno tri- ali štiridnevno tekmovanje, s tem ne bi bilo težav. Letos bodo tekmovalci na Pokljuki nastopali kar osem dni in nenadna ohladitev ali močan dež bi nas lahko spravila v težave."
#Pokljuka dobiva podobo prizorišča svetovnega pokala.
— Biathlon Pokljuka (@BiatlonPokljuka) November 13, 2018
It's the busiest time of the year for us. And we love it! 18 days to #Pok18. pic.twitter.com/RdYww88Vqw
Želijo si predvsem nizke temperature
Na Pokljuki si zdaj hitro želijo predvsem nizke temperature, ki bi omogočile izdelavo umetnega snega, da zagotovijo ustrezno širino prog, pa tudi, da olepšajo vsaj stadionski del tekmovališča, od koder v svet potuje večji del televizijskega signala. Še pred tednom dni so iskali tudi rezervne možnosti za izdelavo umetnega snega, kjer so se med možnostmi ponujale izdelava snega v garaži v Planici, v šotoru na Pokljuki ali pa v hokejski dvorani na Bledu.
"Dela na Pokljuki za samo tekmo so se sicer že začela, saj že postavljamo mobilno infrastrukturo, tudi dodatne tribune na stadionu. Zelo se veselimo tudi morebitnih drobnih snežnih padavin, ki bi ob ustrezno nizkih temperaturah ostale na Pokljuki do tekme, saj je podoba s tekmovanja v snežni kulisi povsem druga," še dodaja Šušteršič, ki je upal na hladnejši november, da bi se na Pokljuki lahko pripravljala tudi slovenska reprezentanca, ki pa bo tako ta teden odšla na snežne priprave v avstrijski Obertilliach.
Držimo pesti, da zima ne bo zamujala, a zavarovali smo se vseeno.
— Biathlon Pokljuka (@BiatlonPokljuka) October 5, 2018
🤞winter won't be late. This is our insurance. ❄️ from last winter. Because #Pokljuka is the first stop of @IBU_WC this year. You can read all about it at https://t.co/kdk4NjGfKL (also in German).@biathlonworld pic.twitter.com/YvhwlwcsSt
Vse večje težave s pomanjkanjem snega
A težave s snegom niso slovenska posebnost. Po podnebnih spremembah v zadnjih desetletjih, posebej pa po letošnjem poletju in podaljšani jeseni, se s težavami ubadajo skoraj vsi prireditelji svetovnih pokalov v Evropi. Tudi na uvodni tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev na ledeniku Rettenbach nad Söldnom so morali prireditelji zagotoviti sneg z drugih destinacij in uporabiti lanske zaloge, saj je bilo snega letos za tekmovanje premalo.
Razlog za pomanjkanje snega je otoplitev. Robert Steiger z univerze v Innsbrucku poudarja, da je v zadnjih letih značilno predvsem dejstvo, da vročinski vali trajajo dlje kot pred leti, dni z ekstremno nizkimi temperaturami pa je vse manj, zato trendu ni videti konca. Avstrijsko-kanadska študija je razkrila, da bo leta 2050 le še od deset do 13 prirediteljev, ki so že gostili zimske olimpijske igre, sposobnih organizirati novo prireditev, kar bi pomenilo, da bodo v času iger imeli vsaj 30 centimetrov naravnega snega in ustrezno nizke temperature za tekmovanja. Trend pa je podoben na vseh smučiščih.
