SiolNET. Sportal Zimski športi
8,27

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Skok v športno preteklost

Tragedija, ki je pretresla smučarski svet

8,27

termometer

Regine Cavagnoud | Regine Cavangoud je 29. januarja 2001 postala svetovna prvakinja v superveleslalomu, natanko devet mesecev pozneje pa na treningu doživela nesrečo in nato izgubila bitko za življenje v bolnišnici v Innsbrucku. | Foto: Guliverimage
Regine Cavangoud je 29. januarja 2001 postala svetovna prvakinja v superveleslalomu, natanko devet mesecev pozneje pa na treningu doživela nesrečo in nato izgubila bitko za življenje v bolnišnici v Innsbrucku. Foto: Guliverimage

Na današnji dan pred natanko 20 leti je zaradi posledic nesreče na treningu na avstrijskem ledeniku Pitzal umrla takrat 31-letna francoska alpska smučarka Regine Cavagnoud. V državi, kjer je konec januarja istega leta postala svetovna prvakinja v superveleslalomu.

Tragični dogodek se je zgodil 29. oktobra na treningu na Pitzalu. Regine Cavagnoud se je na progi zaletela v nemškega trenerja Markusa Awanderja in si hudo poškodovala glavo, zaradi poškodb je nato dva dni pozneje umrla v bolnišnici v Innsbrucku. Dogodek je pretresel javnost in dvignil ogromno prahu zaradi varnosti na treningih.

Skok v športno preteklost | Foto:

Regine je prav leta 2001 29. januarja, natanko devet mesecev pred tragično nesrečo, postala svetovna prvakinja v superveleslalomu v avstrijskem St. Antonu, sicer pa se je v svetovnem pokalu podpisala pod osem zmag, na 23 tekmah stala na odru za zmagovalke in osvojila tudi mali kristalni globus v superveleslalomskem seštevku.

Francosko sodišče izreklo finančne kazni

Progo v Pitzalu sta nesrečnega dne skupaj uporabljali francoska in nemška reprezentanca. Francozinja se je na progo podala kljub dejstvu, da je bil na njej še nemški trener, ta se je ob trčenju prav tako hudo poškodoval, a preživel in uspešno rehabilitiral. Primer se je preselil na sodišče, kjer so preverjali, ali je Cavagnoudova umrla zaradi malomarnosti vodij. Avstrijsko sodstvo se je odločilo, da nemško moštvo ni odgovorno za smrt.

Žalne slovesnosti se je udeležilo več kot tri tisoč ljudi. | Foto: Reuters Žalne slovesnosti se je udeležilo več kot tri tisoč ljudi. Foto: Reuters

Zato pa je izreklo kazni francosko sodstvo, a brez zapornih kazni. Tri leta po njeni smrti je sodišče v Annecyju dva člana takratne francoske reprezentance obsodilo na tri mesece pogojne kazni. Trener Xavier Fournier in štarter David Fine sta bila finančno kaznovana in morala plačati vsak po pet tisoč evrov, ker sta spustila varovanko po progi, čeprav ni bila prosta. Tožilstvo je sicer zahtevalo šestmesečno zaporno kazen in 10 tisoč evrov globe, odvetnika obtožencev pa sta poudarjala, da sta bili njuni stranki grešna kozla za napake drugih.

Na pogrebni slovesnosti več kot tri tisoč ljudi

A takšna odločitev ni izbrisala črnega madeža in omilila bolečine Regininih najbližjih. V francoskem La Clusazu se je na pogrebu od nje poslovilo več kot tri tisoč ljudi. Na žalni slovesnosti je bilo prisotnih 600 ljudi, med njimi tudi tedanja ministrica za šport Marie-George Buffet, vsa francoska smučarska reprezentanca, prišli so celo nekdanji francoski smučarski zvezdniki, kot so Luc Alphand, Carole Merle, Florence Masnada … Vsi preostali žalujoči, za katere ni bilo prostora v cerkvi v Sainte-Foyu, so jo spremljali prek velikega zaslona, ki je bil postavljen pred cerkvijo.

Na pogrebu so bile številne znane osebe. | Foto: Reuters Na pogrebu so bile številne znane osebe. Foto: Reuters

Novinarji na prošnjo družinskih članov niso bili prisotni na cerkveni žalni slovesnosti. Njeno zadnje slovo so tako v cerkvi pospremili le dva fotografa in snemalec. Pokopali so jo na lokalnem pokopališču, ki je streljaj oddaljeno od belih strmin, kjer je Regine začela smučarsko popotovanje, ob pokopu pa so bili prisotni le ožji družinski člani.

Smrtne nesreče v alpskem smučanju

1938: Giacinto Sertorelli (Ita), Garmisch-Partenkirchen (Nem);
1953: Ilio Colli (Ita), Madesimo (Ita);
1959: Toni Mark (Avt), Wallberg (Nem);
1959: John Semmelinck (Kan), Garmisch (Nem);
1964: Ross Milne (Avs), Innsbruck (Avt);
1964: Walter Mussner (Ita), Cervinia (Ita);
1969: Silvia Suter (Švi) Sportinia (Ita);
1970: Michel Bozon (Fra), Megeve (Fra);
1972: David Novelle (ZDA), Winter Park (ZDA);
1972: Arthur Gobber (Avt), Schladming (Avt);
1973: Sverre Rasmusbakke (Nor), Norveška;
1975: Markku Vuopala (Fin) Lienz (Avt);
1975: Michel Dujon (Fra), Tignes (Fra);
1979: Sara Mustonen (Fin), Hintertux (Avt);
1979 (umrl leta 1985): Leonardo David (Ita), Lake Placid (ZDA);
1982: Uwe Piske (Nem), Bolsterlang / Allgäu (Nem);
1984: Sepp Walcher (Avt), Rohrmoos (Avt);
1991: Gernot Reinstadler (Avt), Wengen (Švi);
1992: Nicolas Bochatay (Švi), Les Arcs (Fra);
1994: Ulrike Maier (Avt), Garmisch (Nem);
1994: Peter Wirnsberger II (Avt), Innerkrems (Avt);
1996: Kirsten McGibbon (VBr), Altenmarkt-Zauchensee (Avt);
2001: Regine Cavagnoud (FRA), Pitztal (Avt);
2002: Werner Elmer (SUI) Verbier (Švi);
2004: Shelley Glover  (ZDA), Mount Bachelor (ZDA);
2008: Ursin Smed (Švi), Kaunertal Glacier (Avt);
2012: Asli Nemutlu (Tur), Erzurum  (Tur);
2017: David Poisson (Fra), Nakiska (Kan);
2017: Max Burkhart (GER) Lake Louise (Kan).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin