Slovo dame, ki je spremenila smučarski šport

Med zadnjimi metri kariere, ki so se končali s smukaškim bronom na SP v Aareju. Foto: Reuters

Sportal Ilka Štuhec pred kraljem podaljšala mandat smukaške kraljice

"Moja miselnost mi pravi, da ne smem nikoli obupati. Tudi tokrat nisem. Borila sem se. To je bila srčna vožnja," je po svoji zadnji tekmi v karieri, smuku svetovnega prvenstva v Aareju, ki ga je ob zmagi Ilke Štuhec končala na tretjem mestu, dejala Lindsey Vonn. S tem je ponovila podvig velikega Aksla Lunda Svindala, ki je dan pred tem veliko kariero končal s smukaškim srebrom, za nameček ob zmagi rojaka, prijatelja in naslednika Kjetila Jansruda. A tudi razplet brez kolajne ne bi mogel zmanjšati izjemnosti kariere ene najboljših športnic v zgodovini alpskega smučanja, predvsem pa zvezdnice, ki je dala športu belih strmin dodatno razsežnost.

Pravo ogledalo

Ne bi bilo pošteno, če bi jo ocenjevali po zadnjih predstavah, predvsem po številnih padcih v zadnjih letih. Navsezadnje je tudi superveleslalomsko preizkušnjo v Aareju končala v zaščitni ograji. Ne bi bilo realno in objektivno, če bi jo sodili le po smučanju, v katerem je bilo očitno, da telo pač ne prenese več njenih šampionskih zamisli, noge pa ne obvladujejo več agresivne opreme, s katero je tekmovala. V teh izvedbah je bila res le bleda senca nekdanje šampionke, ki je v svojih zlatih letih delovala zastrašujoče močno. Prav ta (pre)moč, podkrepljena s številnimi uspehi, je ogledalo Lindsey Vonn ob njenem slovesu.  

Fotogalerija

1 / 52

Zavestna hoja po robu

Padci in poškodbe so, pa naj se sliši še tako kruto, sestavni del smučanja. Morda jih je bilo v primeru Vonnove, ki se je ob tem ubadala še z depresijo, res preveč. Razloge lahko med drugim iščemo tudi v pomanjkanju smučarske intuicije. A to lastnost je v želji po uspehu v njenem smučanju premočno nadvladala težnja po izzivanju skrajnih meja. Zanjo je bilo značilno prirojeno tveganje, s katerim je ob agresivni opremi, ki ne odpušča napak, svoje telo in um tudi v slabših vremenskih razmerah v mejne zavoje in velike hitrosti gnala že na treningih, na tekmah pa jih je začinila še s ščepcem tekmovalnosti. Ta zavestna hoja po robu jo je resda večkrat spravila v helikopter, reševalni aki ali na operacijsko mizo. A po drugi strani tudi do večjega števila zmag od katerekoli druge smučarke v svetovnem pokalu.    

Sportal Konec vrhunca zime: nasvidenje v Cortini d'Amezzo

Smukačica po duši

Zmagovala je v vseh disciplinah. Dvakrat tudi v slalomu in štirikrat v veleslalomu, kar je dokaz široke palete smučarskega znanja. A po duši in smučarskem poklicu je bila predvsem specialistka za hitri disciplini. Smuk in superveleslalom sta jo najbolj zaznamovala in jo dvignila krepko nad smučarsko povprečje, pravzaprav višje kot kogarkoli pred tem. V smukaški preži je lahko najbolj izkoriščala svoje telesne predispozicije, fizično pripravljenost in občutek za drsenje ter obvladovanje zahtevnih, a hitrih in odzivnih smuči. V svojem smukaškem transu je razvila tudi ustrezno ravnotežje med smučarsko sproščenostjo in tekmovalno ostrino. Navsezadnje je tam do izraza prišla že omenjena Američankina pripravljenost tveganja in stalnega spogledovanja z najbolj neposrednimi linijami.

Foto: Getty Images

Od polža iz Minnesote do dive hitrosti

Njena smučarska pot se je začela v manj smučarskem okolju, v Minnesoti. Kot prva od petih otrok v družini se je rodila v Burnsvillu, v predmestju Minneapolisa, v neposredni bližini smučišča Buck Hill. Tam je po zaslugi očeta Alena hitro spoznala čarobni svet smučanja, čeprav na progi, katere višinska razlika, kot se je sama rada pošalila, ni prekašala višine večine vodnih toboganov. Bilo pa je dovolj za usodno zasvojenost, čeprav jo je prvi trener Erich Sailer kot sedemletnico označil za "polža na smučeh". A polž je postal hitrejši, čeprav v nepravem okolju. Zato se je pri svojih trinajstih letih z družino preselila v Vail v Kolorado, kjer se je začela njena smučarska pot, tudi s pogostimi izleti v Evropo, strmo vzpenjati.

Na zadnji tekmi v karieri jo je premagala - Ilka Štuhec. Foto: Reuters Vitrina

V svetovnem pokalu je, tedaj še z dekliški priimkom Kildow (priimek Vonn je prevzela po poroki s Thomasom Vonnom, s katerim sta se nato razšla leta 2011), prvič nastopila 11. 11. 2000, nazadnje pa 20. 1. 2019. Vmes je v 395 nastopih dosegla kar 137 uvrstitev na stopničke za zmagovalke. Dobila je rekordnih 82 tekem. V zrak je dvignila tudi štiri velike kristalne globuse za zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala (2008, 2009, 2010 in 2012) ter kar 16 malih. Ob tem ji v domači vitrini visi še enajst kolajn z velikih tekmovanj. Na svetovnih prvenstvih je bila dvakrat zlata ter po trikrat srebrna in bronasta. Z olimpijskih iger pa se je ob smukaškem zlatu leta 2010 v Vancouvru vrnila še z dvema bronoma.

Foto: Reuters Smučarka v visokih petah

Olimpijske kolajne so povečevale tudi njeno prepoznavnost v ZDA. Tam je dvignila zanimanje za alpsko smučanje. Smehljala se je z naslovnic najbolj znanih revij in gostovala v priljubljenih pogovornih televizijskih šovih. Brez čelade, kape ali bunde s sponzorskimi našitki, temveč z golim hrbtom, kratkim krilom in v visokih petah. Vseeno je bila veliko večja zvezda v Evropi. Kot takšna je spremenila dokaj kozervativni in ustaljeni smučarski šport. S svojo pojavnostjo, potezami, izjavami, odkritostjo … Tudi rezultati. A tudi z izleti na redeče preproge, na katerih se je, kot je zapisala v svoji knjigi "Moč je nov lepotni ideal" sprva nelagodno počutila kot visoka mišičasta športnica med vitkimi manekenkami, gibanjem v zvezdniških krogih in fotografijami v pomanjkljivo oblečenih ali golih pozah.  

Massijev motivacijski trik: Lindsey Vonn

Lindsey Vonn je torej zaznamovala in spremenila smučarski svet. Tudi slovenskega. Nehote je namreč vplivala na tekmovalni razcvet najboljše slovenske alpske smučarke vseh časov Tine Maze. Če je v mlajših letih izziv iskala v kosanju s fanti in primerjavah z Janico Kostelić, pa ji je njen vodnik iz slovenske skromnosti in prehitrega zadovoljstva v šampionske kroge Andrea Massi kot motivacijski lik ponudil prav Vonnovo. To ni bila njegova kaprica, temveč prijem, s katerim je Mazejevo preusmeril v kosanje z najboljšo. Da ji je na vrata hladilnika skupnega gospodinjstva namestil sliko ameriške tekmice, je slišala tudi Vonnova. "To je čudno," se je nasmehnila. A učinkovito.

Mikaela, oder je tvoj   

Mazejeva v Aareju že drugo zaporedno prvenstvo spremlja zgolj v cilju. Na drugo stran se zdaj seli še Vonnova. Ponosna na prehojeno pot in osvojene lovorike, a tudi z drobcem grenkobe. V zadnjih letih je namreč vztrajno ponavljala, da je njen zadnji izziv v karieri absolutni rekord v številu zmag svetovnega pokala. Njegov lastnik je Ingemar Stenmark, ki je dobil kar 86 preizkušenj. Lindsey ostaja pri številki 82. Vseeno verjame, da bo rekord kmalu ameriški. Pri tem seveda meri na 23-letno rojakinjo Mikaelo Shiffrin, ki ima na svojem računu kljub mladosti že 56 zmag. Do te številke je prišla v pičlih osmih letih. Le v tej zimi jih je vknjižila že 13. "Zakaj bi podrla rekord? Mikaela ga bo tako ali tako kmalu presegla," oder novi zvezdnici svetovnega pokala prepušča Lindsey Vonn.

Kolajne na velikih tekmovanjih