"Še kakšnemu športniku privoščim, da bi imel takšen prehod, kot sem ga imel jaz"

Vasja Rupnik je biatlon zapustil nenadno, leta 2012 je na predstavitvi reprezentanc pred začetkom sezone naznanil, da ima dovolj. Dobil je ponudbo, ki je ni mogel zavrniti, bi se lahko reklo.

"Če bi bil zdrav, bi verjetno rekel ne in tekmovalno kariero še malo podaljšal"

"Ponudba za službo je bila manjše presenečenje, a v tisti moji zadnji sezoni nisem bil fizično pripravljen, ves čas sem imel neke težave, tudi zdravstvene in vse skupaj se je ujelo. Sprejel sem delo v Alpini," se spominja danes 41-letni nekdanji tekmovalec in dodaja: "Če bi bil zdrav, bi verjetno rekel ne in tekmovalno kariero še malo podaljšal. Tako pa je ponudba prišla ravno ob pravem času."

Vsi članki iz rubrike Druga kariera

Rupnik je šele v svoji predzadnji sezoni med biatlonsko elito posegel po odmevnejših rezultatih, sicer je bil standarden in nepogrešljiv član slovenske moške štafete, v posamični konkurenci pa je na prve točke svetovnega pokala čakal zelo dolgo, a prav v zimi pred upokojitvijo s 15. mestom na sprintu v Novem Mestu na Češkem tudi dosegel rezultat kariere. Ob ponudbi ni dolgo okleval: "Če se odločiš v pravem trenutku, je odločitev vedno pravilna. Ni nobenega obžalovanja. Sprijazniš se s svojim življenjem."

Foto: Vid Ponikvar

"Posel mi je močno olajšalo to, da sem bil nekoč tekmovalec"

Iz tekmovalnega ritma je čez noč presedlal v delo v tekmovalnem programu žirovskega podjetja Alpina, kjer so z odprtimi rokami sprejeli njegovo znanje. Alpina namreč slovi po izdelavi najbrž najboljših tekaških čevljev na svetu. "Dobivamo pohvale, da smo pravzaprav vodilni na trgu, kar se tiče tekmovalnih čevljev. Samo s tem se ukvarjamo in imamo zato tudi več znanja na tem področju kot drugi," pravi.

Prehod je bil enostaven, organski, prijeten. "Strah me je bilo morda samo na prvi tekmi, ki sem jo delal za Alpino, ampak moj posel mi je močno olajšalo to, da sem bil nekoč tekmovalec. Prehod je bil enostaven, samo prestopil sem startno linijo. Prej sem bil na tekmovališču, zdaj sem v ozadju, a še vedno obiskujem ista prizorišča in se srečujem z istimi ljudmi. Ta prehod je bil zame zelo enostaven, ko pa sem videl, kako hiter sem na smučeh jaz in kako hitri so tekmovalci, pa je bil še toliko lažji."

"Pozimi prevozim od 40 do 50 tisoč kilometrov"

Šport se hitro razvija in z leti postajajo treningi vse napornejši. Tega napora ni pogrešal niti za trenutek, z ljudmi, ki sestavljajo biatlonski cirkus, pa je tako ali tako ostal v stiku. Idealno, je večkrat ponovil. Tudi v drugi karieri, kot vodja tekmovalnega programa pri Alpini je veliko na poti.

"Znotraj tekaškega programa skrbim za tekmovalni program, skupaj z razvojem. Vse, kar se tiče tekaških čevljev in dela s tekmovalci, imam jaz na skrbi. Delo je sezonsko. Zdaj poleti sem na sedežu, delam administrativne stvari, od tekmovalcev pobiram zahteve in jim zagotavljam material, ki ga potrebujejo za začetek priprav. Pozimi pa je moje delo dostavljanje čevljev in spremljanje celotnega svetovnega pokala. Skratka terensko delo. Zjutraj greš na prizorišče in si do večera tam. V navezi s tekmovalci in serviserji. Sem pa samotni jezdec, to terensko delo opravljam popolnoma sam. Pozimi prevozim od 40 do 50 tisoč kilometrov."

Foto: Sportida

Prednost je hitrost

Pozimi je vsak dan na smučeh, poleti veliko na kolesu in na rolkah. "Veliko je povezano s službo, še več pa delam zase. Ko si enkrat športnik, ne moreš brez tega," pravi. Alpina je našla idealnega človeka za to delovno mesto. Rupnikove izkušnje iz smučarskega teka in biatlona so za to podjetje dragocene. "Če res dobro obvladaš tehniko teka, tako klasično kot drsno, potem lahko podaš tudi dobro povratno informacijo. S tega stališča smo naredili velik napredek. Naredimo prototip, jaz čevelj testiram, grem na rolke ali na sneg pozimi, naslednji dan že vemo, kaj se da spremeniti, izboljšati in kje so težave. In lahko tudi zelo hitro reagiramo, saj sta vsa proizvodnja in razvoj pri Alpini v Žireh. Drugi morajo pošiljati nekam drugam, zato je razvoj tam počasnejši, drugačen."

Po prvi stopnji testiranj pride na vrsto prilagajanje opreme tekmovalcem, ki nosijo Alpinine čevlje. "Na testiranju s tekmovalci je povratna informacija spet posebna, čisto specifična oziroma specializirana. Vsakemu posamezniku je čevelj prilagojen, narejen je po naročilu in v skladu z vsemi zahtevami. Tukaj imamo prednost pred drugimi. Če imamo material na zalogi, lahko v nekaj dneh, največ v enem tednu naredimo čevelj po naročilu."

Sportal Športno opremo zamenjal za politiko in kabinet župana

"Če ne boš imel naših čevljev, ti ne damo najboljših smuči"

Slovenski smučarski čevlji so znani, uporablja jih kar lepo število velikih šampionov, denimo švedska tekača Stina Nilsson in Johan Olsson, pa poljska tekačica Justina Kovalczyk, biatlonca Gabriela Koukalova in Dominic Landertinger, znanih imen je veliko, tudi norveški tekaški zvezdnik Petter Northug je uporabljal Alpinine čevlje, a tega "je letos Fischer malo stisnil, ker ni imel več dobrih rezultatov," pravi Rupnik.

Alpini kot majhnemu podjetju je v boju z velikani težko, "ker ima vsako podjetje, ki proizvaja smuči, tudi čevlje. Veliki izsiljujejo športnike: Če ne boš imel naših čevljev, ti ne damo najboljših smuči. Edino pri velikih zvezdnikih, za katere se pa oni bojijo, da bi jim ušli drugam, tega ne počno. Mi se s tem bojujemo in iščemo sodelovanje, partnerja, saj smuči ne delamo. Partnerstvo je naša prihodnost. Drugače bo težko."

Foto: Sportida

"Vsak čevelj je na tržišču, vsak ga lahko kupi, ga razreže in pogleda"

Eden od takšnih zvezdnikov je tudi Rupnikov nekdanji "cimer" Jakov Fak, za katerega sicer še ne vedo, ali se bo vrnil k Alpini. "Še dobro, da so naši čevlji rdeči in Norvežani še vedno mislijo, da je Alpina norveško podjetje," se še pošali Rupnik, razloži pa tudi, da nobena inovacija ne ostane ekskluzivna prav dolgo: "Vsak čevelj je na tržišču, vsak ga lahko kupi, ga razreže in pogleda, kaj se lahko razvija. Klasičen čevelj imamo zagotovo najboljši, za skejting pa smo med top tri. Skrivnosti niti ni, bistvo je v tem, da imaš dobrega proizvajalca karbona in da znaš narediti obliko čevlja. Izkoristiš vse možne funkcije karbona in materialov, ki so na voljo. To je pravzaprav vse."

"Našim tekmovalcem na začetku tudi predstavimo, kaj Alpina sploh je. Pokažemo jim, kako čevelj nastane. Ko enkrat vidijo proces, lažje razumejo, da ima čevelj za tisoč evrov zadaj ogromno ljudi, ki so vanj vložili znanje in delo. Ko vidijo, koliko ljudi dela in kaj delajo, imajo drugačno predstavo. Veliko bolj cenijo izdelek in ga lažje promovirajo. Sploh na socialnih omrežjih, kar je zdaj popularno. Ko vidijo tiste delavce, ki osem ur na dan opravljajo eno in isti delo, se tudi zavejo, kako dobro je biti športnik."

Sportal V nekdanji Jugoslaviji so jih cenili bolj kot danes

Počasi se postavljajo nazaj

Podjetje se po finančnih težavah postavlja na noge, idej je ogromno, a ker razvoj vsakega izdelka tudi nekaj stane, gredo korak za korakom. "Še vedno smo pod DUTB, imamo pa dobrega direktorja, ki ima dobre ideje in podporo. Naročil imamo precej več, kot smo jih imeli, prihodkovno je precej boljše, kot je bilo. Gre v pravo smer, rastemo nekaj odstotkov na leto, kar je po mojem prav, ne moremo kar skočiti. Počasi se postavljamo nazaj."

V prihodnosti razmišljajo tudi o razvoju kolesarskega čevlja, a za zdaj je ta na stranskem tiru. "V kakšnem prototipu bomo interno morda hodili že kmalu, na trg pa ga bomo poslali šele, ko bo odličen," še pravi Rupnik, Logatčan, ki so ga v dobrih 20 kilometrov oddaljenih Žireh sprejeli za svojega.

"Logatec je specifičen kraj, je v nekakšni kotlini, in če je kje sneg, je vedno pri nas. Tek na smučeh je bil pri nas šport številka ena, zanimivo pa je, da v Žireh neke tradicije teka na smučeh ni, pa čeprav so bolj gorenjska občina. Ne vem, ali znata dva dobro teči klasiko, ampak čevelj so pa naredili. Ni neke tradicije, pri pohodnih čevljih sicer je, s tekači pa so se začeli ukvarjati pozneje. A so vseeno naredili tako znamko. Vsa čast."

Sportal "Slučajno sem zašel v dvorano, kjer so trenirali taekwondo. Bila je ljubezen na prvi pogled."