Peter Prevc z dvojnim zadoščenjem

Letalnica na Kulmu je bila prenovljena leta 2015, leto pozneje pa je Peter Prevc postavil znamko 244 metrov, ki je še vedno najdaljša na tej avstrijski napravi. Sicer pri naših severnih sosedih v preteklosti niso skakali tako ekstremno daleč, kot je bila to v zadnjih letih navada v Planici ali Vikersundu.

Kulm se lahko pohvali le s tremi svetovnimi rekordi v vsej zgodovini skakanja. Vzhodnonemški skakalec Peter Lesser je leta 1962 tu poletel 141, štiri leta pozneje 145, Avstrijec Andreas Felder pa je leta 1986 pristal pri 191 metrih.

Sportal Prav posebna čarovnija Luke Dončića, o kateri se ne govori veliko #video

Sportal Sprememba za svetovno prvenstvo v Planici: sobotne tekme ne bo dopoldne

Sicer Mednarodna smučarska zveza (FIS) uradno ne beleži svetovnih rekordov, a se znamke vselej hranijo in so jasno zapisane. "Oni priznavajo le rekord skakalnic, to pa zato, da se ne bi razvil boj za rekorde. Ves svet priznava svetovne rekorde, le FIS ne," je pred leti dejal slovenski strokovnjak za skoke Jelko Gros. Če gledamo Lesserjev dosežek iz leta 1962 in zdajšnje dosežke, vidimo, da so rekord v skoraj 60 letih povečali za 112,5 metra.

Avstrijec Stefan Kraft je lastnik zadnjega iz Vikersunda leta 2017, ko se je razveselil poleta dolgega kar 253,5 metra. Njegov dosežek je presegel Rus Dimitrij Vasiljev, a ni zdržal pri pristanku, zato njegovih 254 metrov ni veljavnih.

Zadnjih 10 svetovnih rekordov v poletih

Sicer pa je bila Planica z Letalnico bratov Gorišek tista, ki je lep čas držala svetovni rekord v svoji lasti. Prav posebno je bilo leto 2005, ko smo v enem dnevu videli kar štiri svetovne rekorde.

Skakalci in gledalci so 20. marca v dolini pod Poncami uživali ob ekstremnih daljavah. Najprej je Norvežan Tommy Ingebristen izenačil dve leti stari rekord Mattija Hautamäkija - oba sta bila z 231 metri najdaljša na svetu.

Tommy Ingebrigtsen, Letalnica bratov Gorišek v Planici 2005 – 231 m

A ni bilo treba čakati dolgo na novo rekordno znamko. Norvežan Bjørn Einar Romøren, ki bije bitko z rakom, jo je tisti dan dvakrat prestavil. Prvič je gledalce spravil v delirij s poletom, dolgim 234,5 metra.

Bjørn Einar Romøren, Letalnica bratov Gorišek v Planici 2005 – 234,5 m

Norišnica v Planici se še ni dodobra polegla, že je novi kralj poletov postal Hautamäki, ki si je tako povrnil naziv najboljšega. Za meter je prestavil najdaljšo mero (235,5 m).

Matti Hautamäki, Letalnica bratov Gorišek v Planici 2005 – 235,5 m

Nato je še drugič v enem dnevu udaril Romøren. Tokrat ga je poneslo kar 239 metrov. Ko je že kazalo, da se tisti konec tedna dlje ne bo dalo poleteti, je še meter dodal Finec Janne Ahonen, a je padel in rekordna znamka ni obveljala.

Bjørn Einar Romøren, Letalnica bratov Gorišek v Planici 2005 – 239 m

Zato pa je bil Romørenov mejnik nedotaknjen debelih šest let. Ko so prenovili letalnico v Vikersundu, smo nemudoma vedeli, da Norvežani želijo imeti rekord na svoji napravi. In dočakali so ga leta 2011. Planica ga je tako držala v svoji lasti kar 24 let. Norveško veselje je bilo dvojno. Ne le, da je njihova letalnica po novem postala največja, rekord je povrhu vsega postavil domači skakalec Johan Remen Evensen. Najprej je na prvem treningu poletel 243, v kvalifikacijah pa celo 246,5 metra.

Johan Remen Evensen, Vikersund 2011 - 243 m

Johan Remen Evensen, Vikersund 2011 - 246,5 m

Norveške sanje so v polni meri trajale štiri leta, nakar je kot meteor poletel Peter Prevc. Prav na letalnici v Vikersundu je bil že prvi dan le meter oddaljen od rekorda, na tekmi pa je dočakal dvojno zadoščenje. Zmagal je, z daljavo 250 metrov pa se je kot prvi Zemljan vpisal v klub 250.

"Pri prvem poletu me je bilo še nekoliko strah. Svojega skoka si nisem upal opraviti na silo, ker nisem vedel, kaj me čaka. Potem sem videl, da je vse v redu, in sem lahko spustil zavoro," je takrat v pogovoru za Sportal razlagal Peter in se nato dotaknil mejnika: "Vesel sem, da mi je uspelo. Težko povem, kaj več oziroma kaj mi to pomeni. Ne vem, ali bom zaradi tega na boljšem."

Peter Prevc, Vikersund 2015 – 250 m

En dan je bil svetovni rekorder in drugi Slovenec po Jožetu Šlibarju (leta je v Oberstdorfu poletel 141 metrov) z najdaljšo daljavo na svetu. Anders Fannemel je imel svoje načrte in za meter ter pol prestavil Petrovo znamko in spet razveselil Norvežane.

Anders Fannemel, Vikersund 2015 - 251,5

Dve leti je bil najdaljši na svetu, ko je moral dirigentsko palico prepustiti rojaku Robertu Johanssonu. Ta je na smučeh slovenskega proizvajalca Petra Slatnarja poletel 252 metrov.

"Vesel sem bil tega dosežka. Nekako sem pričakoval, da je eden od možnih kandidatov za tovrstni dosežek. Tekmo sem gledal v avtu prek telefona, saj smo se peljali na Štajersko na rojstnodnevno zabavo. Priznam, da me je ob doskoku preplavila evforija. Upal sem, da je dovolj za rekord. In bilo je. To je lepa nagrada za nas, da delamo pravilno in smo na pravi poti," je za Sportal pred tremi leti razlagal Slatnar.

Robert Johansson, Vikersund 2017 - 252 m

Veselje je bilo v norveškem in slovenskem taboru kratkotrajno, saj je isti dan udaril še Avstrijec Stefan Kraft, ki zdaj z 253,5 metra že tri leta drži svetovni rekord.

Stefan Kraft, Vikersund 2017 - 253,5 m

Sportal Robert Kranjec ima s slovenskimi skakalci poseben cilj #video

Sportal Peter Prevc najboljši Slovenec v Willingenu, Nemcu prva zmaga