Peter Prevc po čarobnih 250 metrih: Takoj po pristanku sem vedel, da je rekord

Po štirih letih v skakalnem svetu spet govorijo o novem svetovnem rekordu. Ta ja padel v režiji slovenskega skakalca Petra Prevca, ki je v Vikersundu že v petek napovedal, da ima v sebi dinamit za svetovni rekord. Ta je bil prej v lasti Johana Remena Evensena (246,5). V petek se mu je približal na vsega meter (245,5), v soboto, ko je bila tekma, pa ga je poneslo neverjetnih 250 metrov. Kot prvi skakalec se lahko pohvali, da je dosegel 250-metrsko znamko. Uspelo mu je tudi naslediti Jožeta Šlibarja, ki je kot prvi Slovenec leta 1961 postavil svetovni rekord. Takrat je znamka znašala 141 metrov, dosegel pa jo je v Oberstdorfu. Povrhu vsega je Peter v soboto še zmagal ter se v svetovnem pokalu zavihtel na prvo mesto, pred drugim Avstrijcem Stefanom Kraftom ima 42 točk naskoka.

Ali je adrenalin po doseženem svetovnem rekordu že kaj popustil? Adrenalin je še prisoten (pogovor je potekal po koncu tekme, op. p.), vendar je treba zdaj vse skupaj umiriti. Pred mano sta nov dan in nova tekma, na katero se moram dobro pripraviti.

Ko ste prišli v Vikersund, ste imeli pri prvem poletu še nekoliko spoštovanja do letalnice, nato pa sta postala velika prijatelja. Ekstremni poleti so si sledili drug za drugim … Za zdaj se je v Vikersundu vse lepo izšlo. Pri prvem poletu me je bilo še nekoliko strah. Svojega skoka si nisem upal opraviti na silo, ker nisem vedel, kaj me čaka. Potem sem videl, da je vse v redu, in sem lahko spustil zavoro.

Ste si pred odhodom v Vikersund mislili, da vas čakajo takšni letalni dnevi? Po pravici povedano nisem pričakoval, da bom dosegal takšne daljave. Zdaj sem že trikrat poletel več kot 240 metrov in nič ne bi imel proti, če bi se tako nadaljevalo, a vem, da je v prvi vrsti pomembna tehnika izvedbe mojega skoka. In na to moram biti osredotočen.

V petek ste že poleteli 245,5 metra in takrat za meter zaostali za svetovnim rekordom. Kako ste doživeli tisti polet? Tako kot tega danes, le da sem bil takrat krajši. Vsaka takšna daljava je zame poseben osebni dosežek, ki se ga veselim.

Ste morda v noči na soboto kaj razmišljali o tem, da ste zelo blizu svetovnemu rekordu? Ne, ponoči ne. Včeraj takoj po poletu mi je bilo kar malce smešno, da mi je malo zmanjkalo. Bil sem zelo blizu. Nato sem se nemudoma osredotočil na tehniko, kajti brez nje ni takšnih skokov oziroma poletov.

Kaj vam je danes pomenilo več, da ste zmagali ali da ste dosegli rekord? Ker mi je uspelo oboje hkrati, se obeh uspehov enako veselim.

Ste takoj, ko ste pristali, vedeli, da ste postali svetovni rekorder? Sem. V petek mi je do rekorda zmanjkal en meter in sem pristal eno črto nazaj, zato sem pri sebi vedel, da mora ta daljava zadostovati za svetovni rekord.

Na letalnicah ste v zraku nekoliko dlje kot sicer, zlasti pri vaših daljavah. Vam je pri rekordnem poletu kaj rojilo po glavi? Ko sem v zraku, ne razmišljam veliko. Borim se za vsak meter. Pomembno mi je, da pravilno postavim roke, potem pa upam na najboljše.

Ste kaj gledali smrekice, ko je zmanjkalo črt? Sem, da sem vedel, kdaj pristati. One so merilo, da ni vse belo, sicer bi imeli skakalci težavo z globino in bi težje pristajali. Tako pa veš, kdaj moraš začeti pristajati.

Kaj vam pomeni ta mejnik? Ne postaneš vsak dan svetovni rekorder v poletih … To je mejnik in vesel sem, da mi je uspelo. Težko povem, kaj več oziroma kaj mi to pomeni. Ne vem, ali bom zaradi tega na boljšem.

Ali osebno poznate Jožeta Šlibarja, ki je bil pred vami edini Slovenec z rekordno znamko? Nazadnje sva se srečala v sredo, ko sva bila oba na podelitvi Bloudkovih nagrad.