Ilka Štuhec
Sreda, 19. 2. 2020, 11.02
4 leta, 1 mesec
ILKA ŠTUHEC PRED NADALJEVANJEM SEZONE
Neporavnani računi Ilke Štuhec: Ni mi lahko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,87
9
"Ne smučam s prosto glavo in srcem," pripoveduje edina slovenska smukačica v svetovnem pokalu Ilka Štuhec, ki se natanko eno leto po poškodbi vrača v zanjo usodno Crans Montano.
Pred slabimi 12 leti je tedaj še mladoletna Ilka Štuhec z 22. mestom na smuku, ki ga je dobila – kdo drug kot – Lindsey Vonn, prav v Crans Montani prišla do svojih prvih točk svetovnega pokala. A obenem je to tudi prizorišče, na katerem je staknila svojo zadnjo večjo poškodbo. V nedeljo bo minilo natanko eno leto od trenutka, ko je kot sveže potrjena svetovna prvakinja (13 dni po zmagi v Aareju) pristala v zaščitnih mrežah. Po padcu je sicer na smučeh prišla v ciljni iztek, a je že nekaj ur pozneje sledila potrditev črnih slutenj: poškodovana zadnja križna vez levega kolena, konec sezone.
"Ne, ne … Niti najmanjšega," je skoraj tako odločno, kot se je lani pognala iz štartne hišice svetovnega prvenstva v Aareju, odvrnila Štuhčeva, ko smo jo pred potjo v Švico povprašali, ali pred obletnico na "kraju zločina" čuti cmok v grlu. "Misli so drugje," je dodala in se nato na poti v Crans Montano, kjer bodo na sporedu dva smuka (še prestavljeni iz Sočija) in kombinacija, ustavila na treningu na ledeniku Mölltal.
Premalo takšnih prizorov
"Ni mi lahko, toda …"
Bolj kot o spominih na lanski padec razmišlja o tem, kako v sebi znova prebuditi svoj značilni tekmovalni instinkt, smukaško drznost in predvsem samozavest. Šesto mesto v Garmisch-Partenkirchnu in sedmo v Zauchenseeju sta rezultata, na katerih lahko gradi. A kaj, ko je bilo precej več povprečnih nastopov in velikih zaostankov. Za nameček pa Štuhčeva ni tekmovalka, ki bi zamahnila z roko, meneč, da je v sezoni vračanja sprejemljivo skoraj vse.
"Bili bi čudno, če v meni ne bi bilo tistega nezadovoljstva ob rezultatih, predvsem pa želje po boljših vožnjah in posledično višjih uvrstitvah. Ni mi lahko. Veliko je stvari … Preprosto, vse skupaj se ne sestavi. A že stokrat sem z vami delila prepričanje o tem, da sem na pravi poti. To ponavljam tudi zdaj. Treba je vztrajati. Vztrajala bom, dokler se ne bo sestavilo," pripoveduje 29-letna Štajerka.
Na kaj se naslanja? Česa se oklepa? "Predvsem zadnji del pripravljalnega obdobja mi je odlično uspel. Takrat sem že smučala na vrhunski ravni. To je bila potrditev, da še vedno znam smučati dobro in hitro. Ne, nič nisem pozabila. Toda na tekmah ne smučam s prosto glavo in srcem," odgovarja dvakratna svetovna prvakinja, lastnica dveh malih kristalnih globusov in zmagovalka devetih tekem svetovnega pokala.
Največ težav ima Štuhčeva v tehničnih odsekih.
"Poskušam uživati"
Prvi trening v Crans Montani jo čaka v četrtek. Nadaljnji koledar svetovnega pokala pa nato vključuje še preizkušnji v italijanskem smučarskem središču La Thuile in veliki finale svetovnega pokala v Cortini d'Ampezzo. Njen smukaški nastop tam ni vprašljiv, saj je v tej disciplini trenutno uvrščena na 14. mesto. Potruditi pa se bo morala še za superveleslalomski preboj. V drugi hitri disciplini, ki ji povzroča več preglavic, je trenutno 27. Finalni nastop bi bil pomemben tudi zaradi dodatnega ponotranjanja proge, na kateri bo prihodnje leto svetovno prvenstvo.
Koliko pa slabša sezona preprečuje uživanje v tistem, kar ima najraje, v smučanju? "Še vedno poskušam uživati. To je seveda tudi garanje. Ko so rezultati dobri, je vse to poplačano. Zdaj pa … Manj. A brez skrbi, imam se lepo. V končni fazi sem prikazala nekaj dobrih voženj in dobrih odsekov. To je tisto, kar prispeva k 'uživanciji'. Ko bom še bolj sproščena, bom še bolj uživala," pravi.
Vsekakor pa je uživala v soboto, ko si je v živo ogledala veleslalomski del Zlate lisice in bila vesela uspehov Mete Hrovat, Tine Robnik in Ane Bucik. Kot bi začutila, da ji v hitrih disciplinah, kjer je osamljena Slovenka, manjka ekipni duh. "Da, da … To pogrešam. A po drugi strani sem se prav zaradi tega spoprijateljila s tekmicami iz drugih taborov. Da, tudi to je mogoče. Ha, ha … Dobro se razumemo, skupaj treniramo in spodbujamo druga drugo," je pogovor sklenila Ilka Štuhec.
9