Sreda, 1. 3. 2023, 4.00
1 leto, 8 mesecev
Pogovor s švicarskim skakalcem Simonom Ammannom
Legendarni švicarski skakalec premagal veliko ovir, da je v Planici
Za Simona Ammanna lahko rečemo, da je eden najuspešnejših športnikov v smučarskih skokih. Pohvali se lahko s štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami na igrah v Salt Lake Cityju in Vancouvru. Pri 41 letih je še vedno na skakalnih smučeh, uživa, in kot je v pogovoru za Sportal dejal, je imel prav posebno lansko poletje. V veliko zadovoljstvo mu je, da lahko nastopa na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici, ki ima v njegovem srcu prav posebno mesto.
Štiri zlate medalje na olimpijskih igrah, štiri dodatna odličja na nordijskih svetovnih prvenstvih – od tega zlato v Saporu leta 2007 –, zlata na svetovnem prvenstvu v Planici in skupna zmaga v svetovnem pokalu leta 2010 so osrednji največji uspehi 41-letnega švicarskega skakalca Simona Ammanna.
Kjerkoli se pojavi, privabi veliko pozornosti. Ljubitelji tega športa so ga vzeli za svojega in ga pozdravijo na vsakem prizorišču. Tudi sam je presenečen, da je opozoril nase v zadnjem obdobju in navdušil z nekaterimi skoki na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici, saj je lani poleti zelo malo treniral.
Kolikor je znano, pred sezono niste prav veliko trenirali. Kako ste vse skupaj zapeljali, da ste prišli v stik s svetovnim pokalom in pokazali tudi nekaj dobrih skokov v tem obdobju? Ali ste veliko trenirali?
Ne veliko. Nisem vedel, kako bo šla moja pot po koncu poletja. Junija sem imel izpit na fakulteti, zato sem se veliko učil po koncu sezone. Veliko sem imel dela s hišo, kjer nisem delal sam, ampak mi je vzelo ogromno časa. Vso energijo sem vložil v delo na hiši, ker sem se želel odklopiti od debakla na olimpijskih igrah (dvakrat je bil 25., op. a.). Dobro je bilo, da sem nekaj zgradil, porabil veliko kalorij. Naučil sem se delati z rokami, ker je bilo treba rušiti in graditi. Septembra sem se spet začel učiti. A sem bil do poznega oktobra zaposlen, tako da je bilo malo časa za trening. Veliko ovir je bilo. Vesel sem, da sem tu.
Ali ste presenečeni, da ste prišli tako daleč, ker ste vendarle pozno začeli trenirati?
Da, sem. V kvalifikacijah je bilo odlično (imel je 13. dosežek, op. a.). Veliko energije sem imel. V vizualizaciji sem videl, da lahko tako skočim, vendar je bolje, če ti to zaporedoma uspeva na treningih. V svojem srcu še vedno čutim tekmovalnost. V Rasnovu sem spoznal, da sem že bližje temu. Imeli smo tudi interne kvalifikacije, aktiviral sem se. Pri mojih letih je tako, da je lahko že jutri povsem drugače. Vesel sem, da si lahko s trudom ustvarjam srečne trenutke. Lepo je biti v Planici. Upam, da bo na tekmah veliko gledalcev. Da bo arena polna.
Kako težko je trenirati pri vaših letih? Stari ste 41 let. Trenirate manj?
Da, da. Manj. Trener bi rekel, da ne treniram nič (smeh, op. a.). Drugače je.
Na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici ste skakali na srednji skakalnici, na sosednjo Letalnico bratov Gorišek pa imate prav posebne spomine. Leta 2010 ste postali svetovni prvak v poletih. Katera je vaša prva misel, ko pomislite na Planico?
Vesel sem, da je po rekonstrukciji v Planici čarobno. So letalnice, kjer lahko skočiš, zlasti z izkušnjami. Lahko si agresiven takoj po odskoku z mize. V Planici je vedno vse živo. Imaš termalni veter, greš visoko z mize. Nato čutiš pritisk. Na stari letalnici je bilo sploh strašljivo. Včasih smo se vsi bali. Legendarno je. Kot denimo pri Timijevem (Timi Zajc, op. a.) skoku v Willingenu, ko je bil tako visoko. V Planici je res čarobno.
Boste nadaljevali tudi v naslednji sezoni?
Nikdar ne bom dejansko končal, a bodo okoliščine sčasoma proti meni.
4