Timi Zajc
Anže Lanišek
Sobota, 4. 3. 2023, 20.30
1 leto, 1 mesec
Kaj so povedali zlati slovenski planiški junaki
Čustva vrela v slovenskih skakalcih, za katerimi je bila kratka noč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,88
7
V petek se je smejalo Timiju Zajcu, ki je postal zlat na Bloudkovi velikanki, dan pozneje se je smejal skupaj z Lovrom Kosom, Žigo Jelarjem in Anžetom Laniškom. Z osvojenim zlatim odličjem so se zapisali v zgodovino. In to na domačem nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici.
Poezija. Tako lahko z eno besedo opišemo predstavo, ki so jo na Bloudkovi velikanki zrežirali slovenski skakalni junaki Lovro Kos, Žiga Jelar, Timi Zajc in Anže Lanišek. Druge Norvežane so pred domačim avditorijem pustili za seboj za 12,9 točke, bronasti Avstrijci so imeli debel zaostanek v višini 39,5 točke. Z izvrstnimi skoki so se zapisali v zgodovino in osvojili premierno zlato ekipno moško medaljo na nordijskih svetovnih prvenstvih.
Vsi so imeli težko noč in malo spali
Če bi gledali le posamezne dosežke, je bil Lanišek najboljši med vsemi, tik za njim pa je bil Zajc, ki prvenstvo zapušča s tremi odličji – zlata posamična na veliki skakalnici, zlata moška ekipna in bronasta na tekmi mešanih ekip.
Zlati slovenski kvartet
Tudi zadnja noč je bila za Timija težka kot tista pred posamično tekmo. Malo je spal. Z razlogom. Na koncu pa je spet pokazal izvrstni predstavi in dal svoj delež k velikem zmagoslavju Slovenije: "Še manj sem spal kot včeraj. Telo ve, da se nekaj dogaja. Stresno je bilo. Kaj dosti nismo mogli proslaviti, ker je bila danes tekma. Težko je zaspati, ko nekaj takšnega osvojiš. Zgodaj sem vstal. Bom pa jutri zagotovo zmatran. Vesel sem, da je konec in da se je vse to zgodilo."
Zajc bi si mislil svoje, če bi mu kdo pred prvenstvom rekel takšno stvar
Prvenstvo zapušča kot najboljši skakalec in tega se zelo dobro zaveda: "To bo kar težko preseči v moji nadaljnji karieri. Če je slabše kazalo prvi konec tedna, je bil drugi sanjski." Če bi mu kdo pred prvenstvom rekel, da ga bo zapustil s takšno bero, bi ga čudno pogledal: "Mislil bi se svoje, a se ne bi strinjal z njim."
Pri Lanišku se je videlo, kako je užival tako na skakalnici kakor tudi v izteku, kjer so čustva kar puhtela iz njega. "Mislim, da se je dobro videlo," je o tem, kako je doživljal tekmo, sprva z nasmeškom na obrazu dejal Lanišek in nato nadaljeval: "Noro, fenomenalno. To, kar nam je danes uspelo, je zgodovinsko. Ne vem, če bo v karieri še kdaj svetovno prvenstvo v Sloveniji. Počaščen sem, ponosen, da sem del te ekipe."
"Ta medalja mi pomeni ogromno"
O tem, kaj vse je v izteku skakalnice podoživljal, kjer se je veselil zgodovinskega zlata, je pristavil: "Česa vse nisem podoživljal … Celotno pot, ki smo jo skupaj prehodili v zadnjih nekaj letih. Ko se je ekipa začela graditi na novo ... Vedno smo bili blizu, ampak nikoli se nam ni izšlo. Robi (Hrgota, op. a.) je imel zjutraj govor, nato sem si še jaz vzel to možnost. Ne glede na vse, sem rekel fantom, naj uživajmo in skačemo za dušo."
Priznal je, da je na posamični tekmi na Bloudkovi velikanki skakal nekoliko v krču, danes pa se je sprostil in šel na polno. Verjel je, da lahko s fanti stopijo na najvišjo stopničko odra za zmagovalce in osvojijo zlato medaljo: "Ogromno mi ta medalja pomeni. Vse, kar se mi je zgodilo, se mi zdi, da me je naredilo boljšega športnika, človeka, kar najbolj šteje. Ne glede na to, da včeraj ni šlo, me je za danes podžgalo. Ne ekipnih tekmah nimam težav, da ne bi dal vsega od sebe. Včasih gre še lažje, kot če skačem zase."
Izpoved Žige Jelarja, ki je na koncu dobil zadoščenje
Za Jelarja, ki je lani v Planici postal lastnik malega kristalnega globusa v razvrstitvi poletov, je bila to prva medalja na večjih tekmovanjih. Zadovoljstvo je bilo vidno narisano na obrazu.
"Čudovito je osvojiti naslov svetovnega prvaka, in to doma. Uspelo nam je skupaj, kot ekipi in to na najboljši mogoč način. Odskakali smo na zelo visoki ravni. Vedno sem si le želel leteti na letalnici v Planici, zdaj pa sem tu ekipni svetovni prvak. Ta kolajna mi pomeni res veliko, predvsem, ker smo oddelali kot ekipa, ker je Robi do zadnjega vztrajal z mano, čeprav se svetovno prvenstvo tudi slučajno ni začelo, kot bi si želel. Zaupal mi je, čeprav morda nisem rezultatsko pokazal tega, česar sem bil sposoben. Potem je prišla še tista stvar s kolenom in padec Perota (Prevc, op. a.). Iskreno, jaz sem si to zelo vzel k srcu, težko mi je bilo. Vedel sem, koliko si tudi Peter želi biti tukaj na odru za zmagovalce. Tudi on je del tega," je dejal Jelar in priznal, da ponoči prav tako ni veliko spal: "Zaspal sem ob 2.30, zbudil pa sem se ob 7.30. A se nisem zbudil nervozen, zbudil sem se srečen. Še lep dan je bil, vedel sem, da bo tudi veliko gledalcev, na koncu se je izšlo super."
Ponosni Žiga Jelar
Ob tem je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali k temu, da so imeli tako veliko tekmovanje doma: "Ponosen sem na rojake, osebje, prostovoljce, vse, ki so pomagali, da smo lahko skakali doma. Hvala navijačem, lepo jih je bilo videti v takem številu."
Zlata medalja bo dobila pri Kosu posebno mesto, prednost ima pred olimpijsko
Slovenski član v prvi skupini je bil Kos, ki je nadomestil Domna Prevca in odlično opravil nalogo. V dveh letih se je razveselil dveh moških ekipnih medalj. V Pekingu je bil srebrn, na domačih tleh zlat. "Ta kolajna bo šla na malo bolj posebno mesto kot tista z olimpijskih iger. Rekel bi, da mi pomeni več," je dejal 23-letnik, ki se je pred tekmo spraševal, ali bo sploh dovolj močan člen, da v ekipni mozaik postavi potreben košček za uspeh: "Moram reči, da sem noč pred tekmo res slabo spal, precej sem se zbujal, malo so me dajali živci. Spraševal sem se, ali sem dovolj dober za te fante. Na koncu je bilo dovolj dobro."
Poklon navijačem, ki so se zbrali v Planici.
Kosa je navdušilo tudi občinstvo, ki ga je v prvih dneh primanjkovalo, zadnji moški tekmi pa sta ob iztek velike skakalnice le privabili več gledalcev. "Lepo je bilo videti, da se je, potem ko smo poslušali, da ni veliko gledalcev, nabralo toliko ljudi. Že zjutraj, ko smo pogledali skozi okno, smo si rekli, da danes jih pa bo veliko, ker je bilo tako lepo vreme. Super vzdušje je bilo, ko si sedel na zaletni rampi, si najprej slišal navijače, se umiril, spustil in naredil svoj skok. Med tekmo nisem bil živčen, le v drugi seriji sem bil po pristanku nekoliko na trnih. Ampak le do Žigovega skoka. Sicer pa ne. Videlo se je, da vsi uživamo v tekmi."
Za skakalno družino se je nordijsko svetovno prvenstvo v soboto končalo. Slovenska ekipa ga je zaključila s tremi odličji, kmalu pa lahko v Planici pričakujemo nov val navdušenja. Konec marca bo namreč v dolini pod Poncami še spektakel na Letalnici bratov Gorišek.
7