Ana Drev: Ne tekmujem, da bi komu zaprla usta

Ali bo sezona 2015/16 njena zadnja v karieri, bo 30-letna Ana Drev sporočila šele spomladi. Že zdaj, dva veleslaloma pred koncem, pa je jasno, da bo z naskokom najbolj uspešna. Osvojila je več točk kot v predhodnih petih sezonah skupaj, predvsem pa se je dvakrat (v Flachauu in Mariboru – dvakrat drugo mesto) zavihtela na oder za zmagovalke in se prebila med veleslalomske prvokategornice. Do letos je bila sicer njena najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu osmo mesto, v svoji smučarki kartoteki pa ima zapisano še deveto mesto na olimpijskih igrah in deseto na svetovnem prvenstvu. Vse v veleslalomu, v zadnjih letih celo njeni edini disciplini.

V kolikšni meri se je po dveh uvrstitvah na stopničke za zmagovalke svetovnega pokala spremenilo vaše življenje? Zdaj, ko se je prah po mariborskem drugem mestu polegel in sem znova ujela svoj življenjski ritem, neizmerno uživam. Priznam, še vedno večkrat pomislim na letošnji rezultatski preboj. Navsezadnje sem vrsto let stremela k vrhu in razmišljala o morebitnih izboljšavah. Kot oseba se nisem spremenila. Tudi moje življenje se bistveno ne bo. Vesela pa sem, da sem po dolgih letih smučarskega garanja in velikih nihanj le prišla do tako visoke ravni.

Res je, da sem na stopničke najprej stopila v Flachauu, a še bolj neverjeten se mi zdi mariborski podvig. V mojem smučarskem razmišljanju je bil namreč zaradi proge, ki mi ni pisana na kožo, prav Maribor zadnji kraj, kjer sem se videla med najboljšo trojico.

Zadnji kraj v realnih pričakovanjih, a prvi na sanjskem seznamu? Prav gotovo. Če bi izbirala prizorišče za skok na stopničke, bi seveda izbrala Maribor. Prav zaradi tega si pred tekmo nisem želela naložiti pretežkega bremena. Zadovoljna bi bila že z uvrstitvijo med deseterico, zato se bila pred nastopom zelo sproščena.

Ko z varne časovne oddaljenosti gledam nazaj, vem, da so mariborski trenutki tisti, ki me bodo spremljali do konca življenja. Ponosna sem na ta rezultat in celotno prehojeno pot. Drugo mesto v Mariboru je dokaz pravilnih odločitev v predhodnih tednih. Tudi tolikokrat omenjena tekma v Lienzu, kjer sem vodila po prvem teku in nato odstopila, je prispevala svoj delež k uspehu pred domačimi navijači. Takrat sem namreč začutila, da se lahko kosam z najboljšimi.

Verjetno je ob življenjski formi in zgolj eni disciplini težko sprejeti dejstvo, da vas naslednja tekma svetovnega pokala čaka šele 5. marca. Koledar svetovnega pokala je, kakršen pač je. Prvi del sezone je ponujal veliko veleslalomskih priložnosti. Žal vseh nisem znala izkoristiti. Sezona pa še ni končana. Naslednji veleslalom me čaka v Jasni. Verjamem, da bodo dnevi do tiste tekme hitro minevali. Sprva sem si vzela nekaj časa za počitek. Zdaj sem se vrnila na treninge, ki bodo deloma tudi slalomsko in superveleslalomsko obarvani, obenem pa me čaka še nekaj testiranj za proizvajalca smuči Völkl. Ob pravem načrtovanju svoje poti lahko na zadnjih dveh tekmah še veliko pokažem.

Dvakrat ste bili na drugem mestu, v obeh primerih vas je ugnala Nemka Viktoria Rebensburg. Čutite, da je premagljiva? Dvomim, da imamo trenutno v svetovnem pokalu veleslalomsko nepremagljivo smučarko. Še vedno trdim, da sem v Mariboru v prvi vožnji na progi pustila več kot 32 stotink sekunde, kolikor je na koncu znašala razlika med nama. Sicer pa se ne ukvarjam s premagljivostjo tekmic. Skušam odpraviti svoje napake. Imam še veliko rezerv.

Letošnja veleslalomska sezona je osiromašena. Med drugim manjkajo Anna Fenninger, Tina Maze, Mikaela Shiffrin … S katero bi se v zdajšnji formi najraje pomerili? Težko vprašanje. Ne čutim pa, da bi bila v sanjski formi, s katero bi lahko izzivala največje veleslalomske mojstrice. Smučam na visoki ravni, a ne izstopam. A čeprav v novi sezoni manjka kar nekaj odličnih veleslalomistk, je konkurenca še vedno močna. Navsezadnje je med nami tudi Eva Maria Brem, ki je lani vse do zadnji tekme ogrožala Anno Fenninger.

Vam godi pozornost javnosti? Nisem smučarka, ki bi iskala pozornost in silila v ospredje. Še več, raje sem nekje v ozadju. Vseeno pa se nad izpostavljenostjo ne pritožujem. Če je to cena uspeha, jo z veseljem plačam.

Vašo letošnjo zgodbo bi lahko poimenovali vrnitev odpisane. Ste čutili, da vas je v preteklosti marsikdo že odpisal? Če pogledam svojo rezultatsko krivuljo, potem tistemu, ki me je odpisal, ne morem prav nič zameriti. Konec moje kariere brez uvrstitve na stopničke je bil povsem realen. Bodimo iskreni, če bi spomladi tekmovalne smuči postavila v kot, o čemer sem resno razmišljala, ne bi nihče govoril o slovesu tekmovalke, ki bi se lahko zavihtela na stopničke. A tehtnica se v alpskem smučanju hitro prevesi. Vesela sem, da se je tudi v mojem primeru. Se pa, roko na srce, s statusom odpisane ne obremenjujem. Tudi zadnjih uspehov ne gledam skozi prizmo dokazovanja tistim, ki niso verjeli vame. Ne, ne smučam, da bi komu zaprla usta. Moje dojemanje športa ni takšno. Takšno razmišljanje se mi zdi celo zelo nizkotno. Za dodatno sezono sem se odločila zaradi ljubezni do smučanja in občutka, da sem lahko ob pravi izvedbi konkurenčna.

Ste se nemara kdaj tudi sami odpisali? Večkrat. Težko razumem oziroma neizmerno spoštujem športnike, ki nikoli ne podvomijo vase. Takšna samozavest se mi zdi neverjetna. Jaz sem drugačna. Nikoli nisem imela prirojene samozavesti. Ta se je pri meni krepila ali pa šibila na podlagi smučarske ravni. Priznam, nisem človek, ki bi pokal od samozavesti. V zasebnem življenju tega niti ne pogrešam. Toda v vrhunskem športu je to večkrat zelo dobrodošlo. Včasih je dobro, da je prepričanje o osebnih sposobnostih večje od realnosti.

Je tudi športna prepotentnost pozitivna vrlina? Prav gotovo. Jaz tega preprosto nimam v sebi. Zdaj imam na papirju nekaj kakovostnih rezultatov, zato lažje verjamem v lastne sposobnosti. Srečevala pa sem se s športniki, ki so tudi ob neuspehih trdno verjeli, da jim bo že ob naslednji priložnosti uspelo.

Letošnji rezultati so vam prinesli tudi kar nekaj denarnih nagrad (52 tisoč evrov, od katerih mora plačati še davek). A s tem verjetno niste povrnili vseh vložkov v svoji karieri. Po devetem mestu na olimpijskih igrah 2006 mi je bila omogočena zaposlitev na carinski upravi. Zaradi redne mesečne plače sem denarno shajala. Vsak dodaten zaslužek pa sem vložila v dodatne treninge, fizioterapijo, rehabilitacijske programe …

Obogateli v alpskem smučanju ne boste? Prav gotovo ne. Nagrade, ki jih omenjate, so prav gotovo dobrodošle. A ko stojiš na zmagovalnem odru v Mariboru, o tem ne razmišljaš.