Sreda, 8. 8. 2018, 10.07
5 let, 8 mesecev
Intervju: ANA BUCIK
Ana Bucik v iskanju nove smučine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,96
"Dobila sem, kar sem želela," o selitvi s Stöcklijevih na Salomonove smuči v kratkem pogovoru pred začetkom južnoameriških priprav sporoča najboljša slovenska slalomistka zadnjih sezon Ana Bucik.
Čeprav je bila pretekla sezona na točkovni ravni najbolj plodna, za nameček si je v kombinaciji priborila prve stopničke v svetovnem pokalu, pa Ana Bucik po olimpijski zimi ni bila zadovoljna. Razlog za slabo voljo se je skrival v slalomu, v katerem ni potrdila ali nadgradila statusa prvokategornice. Na koncu je bila 22. slalomistka svetovnega pokala. "Vseeno sem se v trenutkih krize veliko naučila," pozitivno noto išče 25-letna Novogoričanka, ki je pred tedni podpisala pogodbo s Salomonom in se zdaj na pot v Argentino odpravlja s kopico novih parov smuči.
Po zamenjavi opreme je zadišalo že med sezono …
Ne bi dejala, da sem se znašla v položaju, v katerem je bila zamenjava opreme nekaj nujnega. Sem pa vedela, da moram storiti nekaj za boljše počutje na smučeh. Priložnost sem ponudila tako Stöckliju, s katerim sem sodelovala vrsto let, kot tudi drugim opremljevalcem. Na koncu se je izkazalo, da je bil Salomon tisto, kar sem želela in potrebovala. Ko sem ujela želene občutke, nisem dvomila o pravilnosti odločitve.
Kaj je tisto, kar začuti smučar, da se odloči za selitev?
Verjetno vsak smučar to občuti na drugačen način. Jaz, povsem konkretno, se testiranj lotim z določenimi pričakovanji. Iščem občutke. To je zanimivo obdobje. Nekaj namreč želiš, pa ne veš, ali boš to našel. Meni so bile Salomonove smuči pisane na kožo. Že po prvih zavojih sem zaslutila, da je to tisto, kar iščem. Po eni strani gre za omogočanje lahkotnega smučanja, po drugi strani pa čutim prepotrebno oporo. Na koncu je bila torej odločitev precej preprosta.
Pred potjo v Argentino je Bucikovo čakal podroben zdravniški pregled z meritvami telesne pripravljenosti.
Se vam je od srca odvalil velik kamen?
Prav zagotovo. Rada se osredotočam nase in na svoje smučanje, ne pa na opremo. Zakaj? Na koncu je v središčni vlogi smučar, ki mora pokazati kakovostno vožnjo. Z zamenjavo opreme sem storila pomemben korak, zdaj moram poiskati še prave nastavitve. Na koncu pa bo seveda odločilno to, kako se bom odrezala na tekmah.
Nove smuči verjetno prinašajo tudi popravke v tehniki …
Da. Menim, da bom lahko smučala bolj lahkotno. To sem lani pogrešala. Imela sem občutek, da porabim preveč energije, da dobim želeni odziv.
Kako pa sprejemate kondicijske priprave? Kot nujno zlo?
Zanesljivo je kondicijsko treniranje težje kot pa smučarska sezona. Navsezadnje sem se za ta šport odločila zaradi smučanja samega. V njem uživam. Se pa zavedam, da je kondicijska pripravljenost eden od predpogojev za dobro sezono. Zato je še toliko bolj pomembno, da se primerno motiviraš in kondicijski del priprav opraviš tako, kot je potrebno. Vedeti moraš, zakaj to delaš. Ne skrivam pa, da se spopadam s trenutki, čez katere se je težko prebiti. A se prebiješ, saj veš, da te nato čaka sneg.
Kaj pa so pokazala testiranja kondicijske pripravljenosti?
Napredovala sem. Pozna se, da sem delala več kot v preteklosti. Treningi so bili intenzivni. S telesno pripravljenostjo sem torej zadovoljna.
Kakšna pa je bila vaša motivacija po sezoni, ki vam je sicer prinesla prve stopničke, a po drugi strani tudi slalomski korak nazaj?
Zadnja sezona je bila zame najtežja. Posledično sem bila po zadnji tekmi tudi bolj utrujena. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se odpočila. Sem se pa, če pogledam nazaj, ogromno naučila. Zdaj razumem tiste, ki pravijo, da se tudi iz slabih izkušenj veliko naučijo. Nič si sicer ne očitam. Vem pa, da sem se nekaterih stvari lotila napačno.
"Sezona 2017/18 je bila dobra šola."
Ste lahko bolj konkretni?
Veliko energije mi je vzela odločitev za drugačno dolžino smuči. O tej odločitvi nisem bila povsem prepričana. Nisem si zaupala. Iskala sem potrditev. Spraševala sem se, kaj storiti. V rezultatski krizi sem še več trenirala, tako da sem izgubila prepotrebno svežino. Težko se je umiriti in staviti na svežino, ko pa veš, da te čaka veliko dela. Nisem našla prave mere. Preveč časa sem prebila na treningih.
Zdaj pa …
Dobila sem pravo sliko o opremi. Imam še več kot dovolj časa za vse nastavitve. V sezono se bom torej podala z jasno sliko o opremi, verjamem pa tudi, da z dobro pripravljenostjo.
Ana Bucik in veleslalom?
V mojih mislih je vsaj toliko kot slalom. V zadnjih letih sem napredovala, zato mu na treningu posvečam toliko pozornosti kot slalomu. Potrebujem boljše izhodišče za boljše rezultate.
