SiolNET. Sportal Sportal +
0,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na današnji dan (30. oktober) …

0,15

termometer

Diego Armando Maradona
Foto: Reuters

… leta 1960 se je v revni četrti na obronkih Buenos Airesa rodil eden največjih nogometašev vseh časov Diego Armando Maradona. Že kot deček je na tekmah med šolskimi odmori pogosto zabaval množico s svojimi spretnostmi z žogo, ki jo je zelo dobro obvladal.

Kmalu so ga opazili lokalni argentinski klubi, najprej je zaigral za Argentinos Juniors, nato pa za svetovno znani klub Boca Juniors. Na reprezentančni sceni je debitiral pri 17 letih. Leto pozneje je Argentina osvojila  svetovno prvenstvo, a mladega Diega ni bilo v moštvu, je pa z mlado reprezentanco leta 1979 osvojil naslov svetovnih prvakov.

Na naslednjem SP v Španiji leta 1982 je bil Maradona že ustaljen član argentinske reprezentance. Po svetovnem prvenstvu se je iz Argentine preselil v Španijo k Barceloni, kar mu je prineslo svetovno slavo in veliko bogastvo. Z obema se je stežka spoprijemal in pojavile so se prve težave z drogo.

Leta 1984 se je preselil v Neapelj, kjer je bil zelo uspešen. Z Napolijem je osvojil dve italijanski prvenstvi, pokal in superpokal ter pokal UEFA. Leta 1986 je bil na vrhuncu svojih moči, kar je potrdil na SP, kjer je svoje moštvo popeljal do naslova svetovnih prvakov.

Diego Maradona Foto: Getty Images

Težave z drogami so se nadaljevale in leta 1991 je dobil prepoved igranja. Po vrnitvi je igral za različne klube, vključno z Boco Juniors. Na svetovnem prvenstvu v ZDA 1994 so po tekmi z Nigerijo pri njem odkrili prepovedano substanco efedrin in mu ponovno prepovedali nastopanje. Argentina je bila kmalu zatem izločena s prvenstva.

Diego se je po tem dogodku še nekajkrat poskušal vrniti na zelenice, a bolj kot ne neuspešno. Na 37. rojstni dan, 30. oktobra 1997, je uradno napovedal konec profesionalne kariere. 

Umrl je 25. novembra 2020. Okoliščine njegove smrti - domnevno je umrl zaradi pljučnega edema, zastoja tekočine v pljučih - še preiskujejo.


Kaj se je še zgodilo?

Leta 1974 je v Kinšasi v Zairu potekal najbolj "hollywoodski" dvoboj kariere pokojnega boksarja Muhammada Alija. Temu v boju z novo nepremagljivo silo na boksarski sceni Georgeem Foremanom niso pripisovali možnosti za zmago, a je Ali čakal na svojo priložnost in jo izkoristil v osmi rundi. Foremana je premagal s tehničnim nokavtom. "Bobnenje v džungli" (Rumble in the Jungle) še danes velja za enega najbolj dramatičnih boksarskih dvobojev.

Leta 1975 je John Bicyk postal sedmi igralec v ligi NHL, ki je dosegel 500 zadetkov.

Leta 1981 je ameriški košarkarski trener Pat Riley premierno vodil Los Angeles Lakers. Njegovo moštvo je po dveh podaljških s 112:113 izgubilo s Houston Rockets.

Leta 1996 so nogometaši turškega kluba Fenerbahče na štadionu Old Trafford končali 40 let dolgo tradicijo nepremaganosti na domačem terenu Manchester Uniteda. Na tekmi skupine C lige prvakov so jih v gosteh premagali z 0:1.

Leta 2001 se je po dobrih dveh letih drugič na parket lige NBA vrnil Michael Jordan. Tokrat v dresu Washington Wizards, s katerim je ta večer v Madison Square Gardnu proti New York Knicks izgubil z 91:93.

Leta 2005 sta na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki v Mariboru, na 38. Šalamunovem memorialu za dvojno slovensko zmago poskrbela Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan. Petkovšek je s svojim izjemnim nastopom na bradlji, za katerega je prejel visokih 9,85 točke, z zmago spravil na noge navdušeno dvorano Tabor. Tudi Pegan ni klonil pred pričakovanji in s sestavo na drogu opravil brez večjih napak ter se z 9,775 veselil nove zmage.

Leta 2010 sta slovenski plezalki Mina Markovič in Natalija Gros na tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v kitajskem Huaiju osvojili drugi on tretje mesto.

Leta 2010 je slovenska kegljačica Barbara Fidel osvojila naslov svetovne prvakinje. V finalu prvenstva na Dunaju je premagala Čehinjo Lucie Vaverkovo le za dva keglja s 592:590, saj sta obe osvojili po dve točki.

Leta 2011 je telovadec Mitja Petkovšek na veliki nagradi Madžarske v Szombathelyju prepričljivo slavil zmago na bradlji. Z oceno 15,400 točke je bil neulovljiv za konkurenco.

Leta 2012 je zmagovalec kolesarske dirke po Franciji Bradley Wiggins dobil še prestižno nagrado zlato kolo za najboljšega kolesarja v sezoni 2012. Takrat dvaintridesetletni Anglež, tudi olimpijski prvak v kronometru, je v izboru novinarjev, ki spremljajo kolesarstvo, zmagal v glasovanju pred Belgijcem Tomom Boonenom in Špancem Joaquimom Rodriguezom.

Leta 2013 je nagrado zlato kolo, ki ga najboljšemu kolesarju leta po izboru novinarjev podeljuje francoska revija Velo, prejel britanski kolesar Chris Froome. Nagrado si je prislužil predvsem zaradi zmage na Touru, poleg nje pa je v sezoni dobil tudi dirki Criterium du Dauphine in po Romandiji.

Leta 2016 je slovenski kolesar Lampreja Matej Mohorič dirko po Hainanu na Kitajskem končal na tretjem mestu. Po devetih etapah je za 44 sekund zaostal za zmagovalcem dirke Kazahstancem Aleksejem Lucenkom, med njima pa se je uvrstil še en kolesar Mohoričeve ekipe Poljak Przemyslav Niemiec, ki je zaostal 17 sekund.

Leta 2017 je rokometašica Elizabeth Omoregie prejela slovensko državljanstvo. Omoregiejeva je v Slovenijo prišla iz Bolgarije, kjer dve sezoni rokometa ni igrala, leta 2014 pa postala članica Krima Mercatorja in v dresu ljubljanskega kluba z odličnimi igrami opozorila nase.


Rodili so se:

1906 pokojni italijanski dirkač, prvi svetovni prvak formule 1 Giuseppe Farina
1916
pokojni slovenski plavalec Tone Cerer
1930
pokojni ameriški košarkar Don Meineke
1936
pokojna ukrajinska telovadka Polina Astakova
1941
nekdanji škotski nogometaš Bob Wilson
1961
nekdanja slovenska smučarska tekačica Jeli Jelovčan
1964
nekdanji slovenski rokometaš Aleksander Vuga
1967 nekdanji kanadski hokejist Brad Aitken
1968
pokojna francoska biatlonka Emmanuelle Claret
1971
nekdanji nemški nogometaš slovenskih in hrvaških korenin Fredi Bobić
1972
nekdanji slovenski nogometaš, zdaj nogometni menedžer Amir Ružnić
1973
nekdanji slovenski rokometaš Srečko Meolic
1976
nekdanji turški nogometaš Ümit Özat
1976
nekdanji ameriški košarkar Maurice Taylor
1979 
nekdanji slovenski nogometaš Igor Lazić
1980
ameriški košarkar Kareem Lamar Rush
1982
ameriški hokejist Andy Green
1984
kanadski hokejist Tyson Strachan
1985 
avstrijski nogometaš Andreas Ulmer
1986 
slovaški nogometaš Peter Pekarik
1986 nekdanji avstrijski smučarski skakalec Thomas Morgenstern
1989
nekdanja rusko-ameriška telovadka Nastia Liukin
1989 
francoski odbojkar Benjamin Toniutti
1991 
izraelski nogometaš Nir Bitton
1991 
češki košarkar Tomaš Satoransky
1992 
slovenski rokometaš Rok Zaponšek
1996
ameriški košarkar Devin Booker
1999 
slovenski nogometaš Vanja Drkušić
1999
slovenski nogometaš Matevž Vidovšek
2002 
ameriška telovadka Grace McCallum

Primož Roglič Sportal Na današnji dan (29. oktober) … Miro Cerar Sportal Na današnji dan (28. oktober) … Ljubljanski maraton Sportal Na današnji dan (27. oktober) Tina Maze Sportal Na današnji dan (26. oktober) … Jochen Rindt Sportal Na današnji dan (25. oktober)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin