Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
1. 7. 2024,
4.32

Osveženo pred

4 mesece, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,30

Natisni članek

Natisni članek

na današnji dan

Ponedeljek, 1. 7. 2024, 4.32

4 mesece, 1 teden

Na današnji dan (1. julij) …

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,30
šopek Dirka po Franciji | Foto A.S.O./Charly Lopez

Foto: A.S.O./Charly Lopez

Maurice Garin, zmagovalec prve kolesarske dirke po Franciji (foto: Wikimedia Commons). | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Maurice Garin, zmagovalec prve kolesarske dirke po Franciji (foto: Wikimedia Commons). Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons leta 1903 se je v Parizu začela prva kolesarska dirka po Franciji. Prvi Tour je imel šest etap, trajal je 19 dni, skupaj so kolesarji prevozili kar 2.428 kilometrov.

Na prvo etapo, 467-kilometrsko preizkušnjo od Pariza do Lyona se je podalo 60 kolesarjev. Vsi so bili profesionalci ali polprofesionalci, že po pičlih 50 kilometrih pa je odstopil prvi. Vseh šest etap je končalo vsega 21 kolesarjev, zmage na prvi izvedbi danes legendarne kolesarske dirke pa se je veselil Francoz Maurice Garin.

Na prvem Touru še ni bilo povsem izdelanih pravil, prav tako ne stalnega nadzora sodnikov. Kolesarji so se morali "štempljati" na kontrolnih točkah, vmes pa se je dogajalo marsikaj. Ubirali so bližnjice, se vozili z vlaki in avtobusi …  V naslednjih izvedbah so tovrstne goljufije organizatorji preprečevali z avtomobilskim spremstvom in nenehnim sodniškim nadzorom.

Kolesarji so lahko dirkali zgolj na posamičnih etapah, tisti, ki so odstopili, so lahko v naslednji etapi nadaljevali dirko, a so bili izločeni iz seštevka za skupno zmago.

Prva izvedba francoske pentlje, ki jo je organiziral časopis L'Auto, prednik današnjega francoskega športnega časnika L'Equipe, pa je bila kljub vsemu velik uspeh. V 113-letni zgodovini se je Tour razvil v najpomembnejšo in največjo kolesarsko dirko na svetu.


Zgodilo se je še …

Leta 1904 so se v St. Louisu v Združenih državah Amerike začele poletne olimpijske igre. To so bile tretje igre sodobne dobe, pred St. Louisom sta jih gostila le Atene (1896) in Pariz (1900).  

Leta 1912 je nemška nogometna reprezentanca v Stockholmu premagala Rusijo s 16:0 in zabeležila najvišjo zmago v svoji zgodovini.

Leta 1924 je bil ustanovljen slovenski nogometni klub Primorje iz Ajdovščine.

Leta 1998 je mesto selektorja slovenske nogometne reprezentance prevzel Srečko Katanec, ki je izbrano vrsto nato popeljal na evropsko prvenstvo (leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem) in na svetovno prvenstvo (leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji). V vlogi selektorja je deloval do junija 2002, v tem času pa vodil 47 tekem (18 zmag, 16 remijev, 13 porazov).

Leta 2011 se je srbski teniški zvezdnik Novak Djoković prvič uvrstil v finale Wimbledona. V polfinalu je premagal Francoza Tsongaja s 7:6, 6:2, 6:7 in 6:3.

Leta 2012 je španska nogometna reprezentanca osvojila naslov evropskih prvakov, ko je v finalu Eura, ki sta ga gostili Ukrajina in Poljska, porazila Italijo s 4:0. Furija je takrat prišla do tretje velike lovorike, potem ko je vrh Evrope osvojila že leta 2008 (gostiteljici sta bili Avstrija in Švica), leta 2010 pa v Južni Afriki vzela še naslov svetovnih prvakov.

Leta 2013 je z mesta športnega direktorja nogometnega kluba Maribor odstopil Zlatko Zahovič. Slednji je v klub prišel leta 2007, od takrat pa je klub doživel strm vzpon. A slovo takrat je bilo kratko, saj se je vrnil na delovno mesto.

Leta 2017 je športna plezalka Mina Markovič osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Campitellu v dolini Fassa pod obronki Dolomitov v Italiji. 

Leta 2021 je norveški atlet Karsten Warholm na mitingu diamantne lige v Oslu postavil nov svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami. S časom 46,70 je evropski prvak izboljšal prejšnjo rekordno znamko Američana Kevina Younga, ki je 1992 v New Yorku štoparico ustavil pri 46,78.

Leta 2023 je Janja Garnbret postala zmagovalka druge letošnje tekme svetovnega pokala v težavnosti. V švicarskem Villarsu je po prvem mestu v kvalifikacijah in polfinalu s tekmicami opravila tudi v finalu in kot edina dosegla vrh smeri.


Rodili so se …

1921 nekdanji slovenski skakalec v višino Ljubo Žgalin
1959 nekdanja ameriška teniška igralka Anne Smith
1960 nekdanji slovenski biatlonec Marjan Vidmar
1961 nekdanji ameriški atlet Frederick Carlton Lewis (Carl Lewis)
1966 nekdanji ameriški teniški igralec Patrick McEnroe
1967 nekdanji kanadski hokejist v NHL Mike Eastwood 
1970 nekdanji ameriški igralec bejzbola Van Malone 
1971 nekdanji ameriški nogometaš v NFL Darick Holmes
1971 nekdanji ruski hokejist (zlata medalja na ZOI) Oleg Antonenko 
1972 nekdanji kanadski hokejist v ligi NHL Corey Hirsch
1976 nekdanji nizozemski nogometaš Patrick Stephan Kluivert 
1976 nekdanji nizozemski nogometaš Ruud van Nistelrooy 
1980 nekdanja slovenska košarkarica Asja Pezdirec
1981 nekdanji slovenski nogometaš Borut Orehek 
1983 nekdanji slovenski nogometni vratar Vasja Simčič 
1984 nekdanji slovenski hokejist Metod Bevk 
1985 nekdanji slovenski hokejist Nejc Jemec 
1989 ameriški košarkar Kent Bazemore
1989 avstralski dirkač formule 1 Daniel Ricciardo
1992 kanadska umetnostna drsalka Kirsten Moore-Towers
1994 slovenski nogometaš Miha Zajc
1995 švicarska biatlonka Lena Häcki
1995 poljski nogometaš Krzysztof Piatek
1995 slovenski nogometaš Alen Krajnc
1999 slovenski nogometaš Drilon Kryeziu
2000 
slovenski rokometaš Domen Makuc
2000 slovenska odbojkarica Tali Lekše

Ne spreglejte