Nedelja, 25. 1. 2015, 13.02
8 let, 7 mesecev
Zdaj ali nikoli
Makedonci so v skupinskem delu izgubili enkrat, Slovenci dvakrat. Gre za stare znance, ki Slovencem "nekaj" dolgujejo še izpred treh let. Tedaj so jih na evropskem prvenstvu v Srbiji premagali tesno, za zadetek, in sicer na tekmi, ki je podobno kot ta odločala o potniku na kvalifikacijski turnir za olimpijske igre.
Tja si goreče želijo tudi Makedonci, ki so v povprečju precej starejši od Slovencev. A seveda morajo tudi v prvi vrsti gledati nase in na svoj učinek. Če ne bodo prikazali prave igre, ne bo uspeha. Na dozdajšnjem delu turnirja niso bili prepričljivi. Čeprav reprezentantom nikakor ne gre očitati, da se ne borijo, pogrešam več žara, spodbujanja, samozavesti, brezkompromisnosti. Igra ni prava – vrhunec je bilo resda odličnih 20 minut proti Belorusiji -, čeprav je cilj, imenovan osmina finala, dosežen. Besedna juha Uroša Zormana, ki jo je serviral Deanu Bombaču med tekmo proti Španiji, je simbolizirala eskalacijo odnosov v ekipi. Preveliko stopnjo napetosti in živčnosti je potrdil tudi selektor, ki se je označil za gasilca Sama. Včasih se je za katarzo treba tudi spreti. Upam in verjamem, da so se stvari na petkovem večerno-nočnem sestanku rešile oziroma vsaj umirile v tej meri, da bo Slovenija danes do skrajnosti naostrena.
Res je tudi, da se prvenstvo pravzaprav začenja danes. Vse, kar so napravili do zdaj, je resetirano, ni pomembno. Tudi morebitno prvo mesto v skupini bi bilo le bob ob steno, če bi Slovenci izgubili v osmini finala. In nasprotno. Od te tekme je pač odvisno nadaljevanje olimpijskih sanj, za katere bo treba osvojiti vsaj sedmo mesto. Verjamem, da bo Slovenija danes zmogla psihološki preskok in da bo prava. Zatorej, na glavo. Zdaj ali nikoli.