Sezona, ko se je poslovil tudi največji

Ivano Balić, 36 let, Hrvaška

Zbogom rokometu je rekel največji, idol množic Ivano Balić. Hrbet mu je takšno odločitev že dolgo ne le prišepetaval, ampak tudi glasno sugeriral. Navijači so ga izbrali za najboljšega vseh časov, dvakrat je bil najboljši rokometaš sveta, enkrat športnik leta na Hrvaškem. Vodja in poglavar zlate generacije naših sosedov.

Epske so bile njegove bitke z Nikolo Karabatićem, osupljive poteze, ki so ustvarjale videz, da se Dalmatinec le igra. Rokometni čarodej.

Lige prvakov, paradoksalno, ni nikdar osvojil. Najbližje je bil leta 2006, ko je s Portlandom igral v finalu. Že leta 2003 je postal svetovni prvak, naslednje poletje še olimpijski. Upokojil se je v bundesligi, v zanj(o) povprečnem Wetzlarju in izpolnil še zadnji cilj kariere. Preizkusiti se v Nemčiji. Kljub omenjenim svarilom telesa je sezono končal kot najboljši podajalec prvenstva.

Iker Romero, 35 let, Španija

Zadnje sezone v karieri je Iker Romero preživel v Berlinu, s katerim je pred meseci osvojil pokal EHF. Zlata era njegove kariere pa je bila v Barceloni, s katero je dvakrat osvojil evropski naslov. Z največjih tekmovanj ima doma štiri kose žlahtne kovine, pred desetletjem je bil s Španijo, za katero je zaigral 200-krat, svetovni prvak.

Bertrand Gille, 37 let, Francija

Najznamenitejši pripadnik rokometne dinastije Gille, Bertrand, je jesen kariere preživel v Chamberyju. Ne le da je bil nekoč najboljši krožni napadalec na planetu, tudi uradno prvi rokometaš sveta je bil. Lige prvakov ni osvojil, zato pa je bil z reprezentanco neusmiljen. Devet medalj z največjih turnirjev, od tega dve tretjini zlatih.

Lasse Boesen, 36 let, Danska

Začel in končal je v Koldingu. Vmes pa je ta danski zunanji igralec največ ustvarjal v nemški bundesligi, štiri leta tudi v španskem asobalu. V klubskem smislu njegova bera ni bogata z lovorikami. Je pa leta 2008 z Dansko postal evropski prvak, leto prej pa je bil bronast na svetovnem prvenstvu v Nemčiji.

Nikola Eklemović, 37 let, Srbija/Madžarska

Madžarski Srb ali srbski Madžar. Nikola Eklemović je igral za obe reprezentanci. Med drugim tudi na tistih zloglasnih tekmah pred petimi leti, ki sta Slovenijo prikrajšali za nastop na svetovnem prvenstvu. Njegova kariera ni posejana z lovorikami najvišjega kalibra, a 12 sezon v najboljših madžarskih klubih priča o tem, da je bil spoštovanja vreden zunanji igralec. Med drugim je nastopil tudi na poslovilni tekmi Dejana Perića pred dvema letoma v Celju, zadnjo sezono pa je odigral v Romuniji.