Sonce ali prehrana?

Ker so sončni dnevi že tu in nam sonca res ne manjka, se najprej posvetimo sončenju. Če se sončimo, ker želimo lepo in zmerno porjavelo kožo, ustvarjamo v koži do dve tretjini več vitamina D. Toda pazimo! Preveč rjava koža oziroma pri dolgotrajnem sončenju je presnova vitamina D iz kože zelo motena. Medtem ko nas prvi sončni dnevi krepijo in poživljajo, nas tedne trajajoče izpostavljanje soncu utruja in izčrpava.

Vnos glede na obdobje Pri nas se poleti in spomladi ni bati, da bi bili premalo na soncu. Jeseni in pozimi pa je precej drugače. Takrat je smiselno, da zavestno dodajamo živila, bogata z vitaminom D. To so mastne ribe, ribje olje, jetra, margarina (obogatena z vitaminom D) in jajčni rumenjak. Ker je težko vnašati zadostne količine vitamina D prek prehrane, se nekateri poslužujejo prehranskih dodatkov. Priporočila za zdrave odrasle osebe so 5 mikrogramov, pri dojenčkih in starostnikih na 65 let pa 10 mikrogramov vitamina D na dan. Vitamin D je eden od štirih v maščobi topnih vitaminov, zato pazimo, da s prehranskimi dopolnili ne bomo pretiravali. Pri dnevnem vnosu nad 95 mikrogramov na dan so opazni problemi v obliki hiperkalcimacije. V literaturi so opisane tudi smrtne zastrupitve s tem vitaminom.

Še nekaj dejstev … Pravzaprav lahko govorimo o skupini vitaminov D, ker le ta sestoji iz več bioloških učinkovin, ki jih imenujemo kalciferoli. Razlikujemo med rastlinskimi ergokalciferolom (vitamin D2) in holekalciferolom (vitamin D3), ki nastopa v živilih živalskega izvora. Človek je sposoben vitamin D3 sam sintetizirati iz neke predstopnje, za katero je potrebna ultravijoličasta svetloba.