Petek, 8. 10. 2021, 12.03
4 mesece, 3 tedne
Žiga Kous o čarobnem nogometnem letu 2021
Srčni Prekmurec, ki je šokiral bogate Angleže: Slovenci smo fenomen
V obdobju, ko si neprecenljive zasluge za nogometno pravljico Mure lastijo tako igralci in trener Ante Šimundža kot iznajdljivi predsednik Robert Kuzmič in zvesti navijači, pri črno-belih izstopa Žiga Kous. Leto 2021 je priljubljenemu, v izjavah ponižnemu in delovnemu Prekmurcu prineslo ogromno medijske slave, veličastni trenutki so si sledili drug za drugim, po prekrasnem zadetku, ki ga je dosegel v Londonu in spektakularno zatresel mrežo Tottenhama, pa ga je spoznala še Evropa!
Vedno je dobre volje. Predstavlja enega izmed stebrov črno-bele moči, ki letos ruši mejnike in postavlja zgodovinske uspehe. Žiga Kous predstavlja tudi pozitivno, vedro energijo slačilnice. Mura ni letos osvojila le državnega naslova, ampak postala prvi slovenski klub po Mariboru, ki nastopa v skupinskem delu evropskih tekmovanj. Ima opravka z norim ritmom, urnik je zgoščen kot še nikoli pred tem v karieri. Mura je do tega trenutka, čeprav smo šele v začetku oktobra, odigrala kar 20 tekem!
"Tale premor mi resnično ustreza, da se malce odklopim od živžava. Nismo preveč navajeni angleškega ritma tekem," med reprezentančnim premorom priznava 28-letni Prekmurec. Od silnega ritma srečanj čuti utrujenost. "Kaj bi skrival. Utrujenost pride za tabo. Zato kapa dol profesionalcem, športnikom, ki zdržijo v takem ritmu, kjer vse poteka hitreje," je očaran nad vsakotedenskimi izzivi, s katerimi se spopadajo nogometaši najboljših evropskih klubov, recimo Tottenhama. V moč angleškega velikana se je prepričal prejšnji teden, ko je Mura gostovala na Otoku. O tako atraktivnem gostovanju so lahko navijači črno-belih v preteklosti bolj ali manj sanjali, leto 2021, že tako polno zgodovinskih mejnikov, pa jim je postreglo tudi s to poslastico.
Slovencem ni težko delati, niti ne obupamo
Mura je v Londonu okusila, kako je zaigrati proti eni najdražjih ekip na svetu. Čeprav je slovenski prvak izgubil z 1:5, se bodo nogometaši vse življenje še kako radi spominjali vsega, kar so izkusili na Otoku, v domovini nogometa, kjer pri velikanih veljajo drugačna merila.
"Vse je močneje, hitreje. Dokler tega ne izkusiš na lastni koži, tega ne vidiš. Res so kakovostni posamezniki. To je po svoje tudi logično, ko vidiš, s kakšnimi pogoji razpolagajo nogometni profesionalci v Angliji. Od malega imajo vse, kar potrebuješ za uspeh. Ni jim težko uspeti. V ta proces vlagajo ogromno denarja, potem pa se spomniš, kako je s tem pri nas. Kako se borimo s centri. Zato poklon vsem slovenskim športnikom. Res smo fenomen, pravi delavci s pravim karakterjem, da nam uspevajo takšne stvari. Na koncu se vse poplača. Če si prava oseba, se ti nekje mora vrniti. Slovenci imamo pravi značaj, ni nam težko delati, niti ne obupamo. Delo nas vodi do cilja," si zamišlja, do kam vse bi lahko segal razvoj slovenskega nogometa, če bi imeli enake pogoje, kot so na primer pri Tottenhamu. Ne le za njegove izjemno dobro plačane zvezdnike, ampak tudi za podmladek.
Kane ni kar tako ocenjen na 120 milijonov evrov
Po najbolj norem zadetku v njegovi karieri, o tem po besedah Kousa ni prav nobenega dvoma, saj se o njegovem golu še nikoli ni govorilo s tolikšnim naborom presežnikov in strasti, je njegov telefon skoraj pregorel od čestitk.
Njegova mojstrovina je kandidirala za najlepši zadetek drugega kroga konferenčne lige:
Goal of the Week contenders ⚽️ Who gets your vote?
— UEFA Europa Conference League (@europacnfleague) September 30, 2021
⚽️ Kady
⚽️ Maximilian Wittek
⚽️ Žiga Kous
⚽️ Aleksandar Glišić@Heineken | #UECLGOTW | #UECL pic.twitter.com/C9fU8A6Lns
"Ponosen sem, da so se spomnili name in mi čestitali. Mogoče se še sam ne zavedam, komu sem dal gol. Bil je res … gol golov. Tako kot ste dejali, epski. Malce mi je pomagala sreča, vseeno pa ostaja grenak priokus zaradi končnega rezultata. Imeli smo druge cilje, trener nas je posvaril, a nas je najbolj presekala osma minuta, ko smo že izgubljali z 0:2," po dvoboju ni mogel biti popolnoma srečen, saj je Mura doživela visok evropski poraz (1:5).
Dolgo časa ni kazalo, da bodo Londončani tako prepričljivo zmagali. Po evrogolu Kousa so črno-beli znižali na 1:2 in povzročali težave favoritom, nato pa je sledila sprememba, po kateri se je barka Mure na valovitem angleškem morju hitro potopila. V igro so vstopili največji mojstri Tottenhama Harry Kane, čigar tržno vrednost Transfermarkt ocenjuje na 120 milijonov evrov, pa hitronogi južnokorejski as Son Heung-min ter Brazilec Lucas Moura, ki je komaj čakal, da zaigra proti klubu, ki se imenuje skoraj tako kot on.
Angleški zvezdnik Harry Kane je kmalu po prihodu v igro dosegel kar tri zadetke.
"Pri 2:1 se je njihov trener ustrašil in dal v igro vse najboljše. Ko so na igrišče prišli ti trije, smo spremljali drugo raven igre. Izkoristili so vsako priložnost. Neverjetno, kako malo prostora potrebujejo za zadetek. Nepozoren si le trenutek, pa je že žoga v mreži. Ne, Kane ni kar tako ocenjen na 120 milijonov evrov. Številke povejo vse," ga je očaral trojček, ki predstavlja osrednjo moč Tottenhama v napadu.
Ostaja takšen, kot je bil vedno. Skromen.
V 53. minuti je Ante Šimundža Žigi Kousu naročil, naj se premakne bolj v sredino. Le nekaj sekund pozneje je sledil evrogol Prekmurca. Mu bo zadetek na stadionu Tottenham Hotspur spremenil življenje? "Vsi, ki me poznajo, vedo, kakšen sem. Dal sem gol. Gol kot gol. Zaradi njega mi ne bo zrasel ego. Vem, kaj vse sem prestal, da sem prišel do tukaj. Zato ostajam takšen, kot sem bil vedno. Skromen," ga mojstrovina, s katero je kandidiral celo za najlepši zadetek drugega kroga skupinskega dela konferenčne lige, ni ponesla v višave.
Zadetka pa niti ne bi bilo, če šesti čut trenerju Anteju Šimundži ne bi dal vedeti, da bi lahko Kous ogrozil angleška vrata. "Če sem iskren, me je pred to akcijo trener poklical s klopi, da grem bližje v sredino. Na srečo sem ga slišal. Ko sem udaril, sem si v glavi le ponavljal stavek, prosim, žoga, pojdi v gol. Videl sem luknjo, vratar tudi ni videl žoge. In se je uresničilo! Zanimivo je, da so mnogi, ki so spremljali tekmo po televiziji, sprva mislili, da sploh ni bil gol. Tako je bilo recimo pri mojih domačih. No, ko so videli, kako sem se začel veseliti, so mislili drugače," mu je po tem, ko je videl, da mu je uspel popoln udarec, srce poskakovalo od sreče. In ponosa.
Dres Španca ga bo spominjal na veliki spektakel
Na dvoboj v Londonu ga doma spominja tudi posebno darilo. Dres španskega reprezentanta Sergia Reguilona, nekdanjega branilca madridskega Reala.
Žiga Kous in Sergio Reguilon sta imela na tekmi v Londonu veliko medsebojnih bitk.
"Igral sem na desni strani, ravno proti njemu. Imela sva veliko dvobojev. Po tekmi sem ga vprašal, ali bi lahko dobil njegov dres. In je bil takoj za! Zelo sem bil vesel, to bo prelep spomin na prav posebno tekmo moje kariere."
Nekateri so govorili, da je Žalgiris smešen ...
V Vilni je odločil zmagovalca in poskrbel za eno najslajših evropskih zmag Mure v zgodovini kluba. V tej evropski sezoni ne dosega veliko zadetkov, ko pa spravi žogo za hrbet tekmečevega vratarja, to ponavadi stori na prav posebni tekmi. Pred Londonom, ko se je vpisal v zgodovino kot strelec prvega zadetka Mure v konferenčni ligi, je namreč s svojim zadetkom v Vilni poskrbel za dolgo evropsko jesen in zelo prijetno finančno nagrado Evropske nogometne zveze (Uefa). V Litvi je namreč dosegel zadetek, ki je Muri neposredno prinesel tri milijone evrov!
"O tem, ko sem zatresel mrežo Žalgirisa, resnično nisem razmišljal. Ostal sem osredotočen na tekmo. Čim malce zaplavaš z mislimi, te tekmec takoj kaznuje. To vedno poudarja naš trener," rad pohvali 50-letnega stratega Mure, na katerega se je pri delu zelo navezal. Ko se je Mura v Evropi merila z Žalgirisom, so ga zmotile nekatere opazke, ki jih je zaznal v slovenski nogometni javnosti, češ da bi se morali Prekmurci sprehoditi v naslednji krog.
Kous se je na dveh tekmah z litovskim prvakom prepričal v to, kako neugoden tekmec je Žalgiris.
"Po vsem skupaj, kar prinaša litovska liga, so nekateri govorili, da je Žalgiris smešen, a to ne drži. Imajo odlične posameznike, dobro ekipo. Niso zastonj vedno prvaki, veliko vlagajo. Je pa ekipa Mure dosti boljša. Naš ekipni duh je prevladal, to je odločilo zmagovalca," je opisal razliko med prvakoma Slovenije in Litve. To je bila tudi zadnja evropska zmaga Mure v gosteh.
V dnevni sobi bi imel namesto preproge zelenico
Mura je v Londonu nastopila na največjem stadionu, odkar se je vrnila v prvo ligo. Nato so se črno-beli mudili še v Gradcu in izgubili proti Sturmu, prejšnji teden pa je sledil vrhunec. Gostovanje na Otoku, ki ga je navdušilo. Čeprav so se nekateri posmehovali Muri, da odhaja na trnovo pot, na kateri bo zaradi kakovostnih razlik izkusila visok poraz, tisti bolj nesramnega značaja pa so jih skoraj proglasili za turiste, so črno-beli na enem najmodernejših nogometnih objektov, kar jih je mogoče najti na svetu, dostojno zastopali barve slovenskega nogometa. Zlasti v začetnem delu drugega polčasa.
"Ko nam je žreb dodelil Tottenham, smo bili vsi navdušeni. Govorili smo, vau, to bo pa res odlična izkušnja. In ko prideš v London, na tisto zelenico, tisti kompleks, vidiš, zakaj se je bilo vredno truditi vsa ta leta. To je bila lepa nagrada za naš trud. Stadion je prekrasen, velik, prostoren, tehnološko napreden, moderen, zelenica pa najboljša, kar sem jo videl v življenju. Taka, da bi jo imel najraje doma v dnevni sobi namesto preproge," ga je očarala travnata podlaga, na kateri je dosegel najlepši zadetek kariere in poskrbel, da se je njegovo ime podrobneje omenjalo po vsej Evropi.
Kako je Harry Kane trikrat zapored ukanil črno-belo obrambo:
⚪️ How highly do you rate Harry Kane?
— UEFA Europa Conference League (@europacnfleague) October 5, 2021
⚽️⚽️⚽️ in under 20 minutes against Mura 🤯@SpursOfficial | @HKane | #UECL pic.twitter.com/SvPgWX6Agy
"Mogoče je kdo govoril, da smo bili turisti. A v tej skupini vsekakor nismo turisti. Smo ambiciozna ekipa, skušamo pridobiti čim več izkušenj. Če bo mogoče, tudi kakšno točko. Hočemo biti tekmovalni," je ponovil izraz, ki ga pri Muri že vrsto let poudarja njegov trener Ante Šimundža. Z razlogom, saj je Mariborčan črno-bele iz druge lige popeljal do pisanega vrtiljaka dokazovanj, stalnih uspehov in presežkov. Od drugoligaškega naslova do evropske tekme z eno najdražjih ekip na svetu, ki bo decembra prišla še v Slovenijo!
Če si prvak, se ti marsikaj odpre
Mura je pred dobrimi štirimi meseci v Mariboru postala slovenski prvak. Prvič v klubski zgodovini. "Trener nam daje smernice, navodila. Kdor se jih ne drži, ne more biti del našega ustroja," pojasnjuje eden izmed pomožnih kapetanov Mure, ki ima v ekipi zelo pomemben status. Kot nekdanji otrok črno-belih nosi klub globoko v srcu, pri tem pa še zdaleč ni osamljen. Mura napreduje iz leta v leto. Po preboju v prvo ligo je osvojila pokal, nato postala prvak in si zagotovila evropsko jesen. S čim bi lahko postregla prihodnjo sezono? Morda z nastopom v ligi prvakov? Na to se je Kous le nasmehnil.
"Ostajamo skromni. Seveda ob trdem delu potrebuješ tudi srečo. Do zdaj je bilo vse, kot je treba. Uživamo v nogometu, uživamo ob dosežkih. In vemo, kaj vse smo morali pretrpeti, da smo prišli do sem. Bo pa vsako leto težje," desni bočni branilec opozarja, da jim je letos pomagal tekmovalni ustroj kvalifikacij, pri katerem jim je močno pomagalo dejstvo, da so v Evropo vstopili kot slovenski prvaki.
"Če si res prvak, se ti marsikaj odpre," je z veseljem sprejel tisto, kar so omogočile kvalifikacije. Po njihovem donosnem uspehu v Evropi so se v taboru Maribora zagotovo še bolj tolkli po glavi, saj bi jim že remi v zadnjem krogu prejšnje sezone, ko so v Ljudskem vrtu gostili Šimundžovo četo, zagotovil naslov prvaka. A vijolicam ni uspelo. Mura je na koncu zmagala s 3:1 in pripravila edinstveno senzacijo za največji uspeh v zgodovini kluba.
Žena mu ni zamerila besed, vse je bilo dogovorjeno
Po njej je sledil eden izmed bolj posrečenih in iskrenih citatov, kar zadeva 1. SNL, ko je Kous v navalu čustev v mikrofon Planet TV izrekel nepozabni stavek, da ga lani po osvojenem pokalu ni bilo doma en dan, zdaj pa bo sledilo tako slavje, da ga ne bo kar dva dneva. Mu žena, s katero že imata mlado družinico, ni zamerila teh besed? "Kje pa. Vse je bilo dogovorjeno, vse je štimalo," se je smejalo našemu sogovorniku, ko smo ga po telefonu zmotili sredi družinskega okolja v Prekmurju. "Takrat so me ponesla čustva. Vesel in ponosen sem bil, da sem lahko pomagal klubu, ob tem pa sem se spomnil, kaj vse sem moral prestati v karieri, do kam vse sem prišel," nam je pojasnil eden izmed junakov črno-bele pravljice, ki se v Sloveniji kar noče končati.
Nepozabna izjava Kousa po naslovu prvaka:
In kako je resnično proslavil omenjeni uspeh? "Po osvojenem pokalu sem bil res en dan zdoma, po naslovu prvaka pa ni šlo. Malce sem precenil svoje sposobnosti," je dal vedeti, da se njegova javno izrečena napoved ni povsem posrečila, tako da je domači prag prestopil nekoliko hitreje od načrtovanega. Na veselje družinskih članov. Se pa še danes z mravljinci na koži spominja vseh slavnostnih sprejemov, spontanih izlivov čustev. "Kapo dol navijačem, najlepše je bilo, ko so nas pričakali po naslovu na Fazaneriji. Smo pošteni in skromni, hvala jim v imenu celotne ekipe."
Rennes? Še eden v skupini smrti.
Vitesse, ki je bil v Mariboru boljši od Mure, je nato doma ostal praznih rok proti Rennesu. Francozi bodo v Mariboru gostovali 21. oktobra. Naslednji evropski tekmec Mure bo Rennes. Francoski prvoligaš prihaja v Maribor s popotnico dragocene zmage pri Vitesseju (2:1), Nizozemcih iz Arnhema, ki so v uvodnem krogu razorožili slovenske prvake v Ljudskem vrtu (2:0), za nameček pa je na zadnji tekmi domačega prvenstva poskrbel za odmevno senzacijo, o kateri je poročal ves svet!
"Res je, Rennes je premagal PSG z 2:0! To je bil prvi poraz Parižanov. Znašli smo se res v nori skupini. V skupini smrti, bi lahko pripomnil. To je skupina, zagotovo primerljiva z ligo Europa, če ne še čim več. A o Rennesu še ne razmišljamo. Najprej nas čaka tekma z Aluminijem. Državno prvenstvo je prioriteta. Le tako prideš do Evrope, vse drugo je nagrada."
V Sloveniji so vzeli ponujeno
Čeprav v domačo sezono niso vstopili po načrtih, prejemali veliko zadetkov in izgubljali točke, so nato le izboljšali svoj položaj. Po uvodni tretjini za vodilnim Koprom zaostajajo sedem točk in zasedajo peto mesto. Je prvi cilj ubranitev naslova? "Na to se ne oziramo, niti ne čutimo pritiska. Naš cilj ostaja Evropa. Tako kot vedno. Tako je bilo tudi v prejšnji sezoni, na koncu pa smo vzeli ponujeno. Točno tako lahko rečem. Ponudila se nam je priložnost in smo jo izkoristili. Z malce sreče smo skočili pred Maribor in Olimpijo. Čeprav že dve leti nista bila prvaka, sta v očeh vseh igralcev, kakopak tudi mojih, še vedno dva slovenska giganta. Njun status ni prav nič zbledel. Imata največ naslovov, najbolj izstopata," zelo spoštuje večna tekmeca iz Maribora in Ljubljane.
Mura letos piše zgodovino. Pod vodstvom Anteja Šimundže je poskrbela za kar nekaj mejnikov.
Čeprav v karieri še ni zaigral za njiju, ga to v tem trenutku niti kaj preveč ne mika. Pri Muri se preprosto počuti popolno, tako da ne bi nič menjal. "Zelo težko bi zdaj zapustil Muro. Trenutno se imamo prekrasno. Imamo odličnega trenerja, klub je vedno boljše organiziran, pogoji so vedno boljši," je naštel razloge, ki ga osrečujejo, ko igra za domači klub.
Ko mu je predsednik leta 2017 predstavil ambicije, ni okleval
Ko se je dokazoval v Domžalah, je v prvi ligi zaigral tudi proti nekdanjim soigralcem iz Murske Sobote. Pri Muri je izstopal že kot nadarjeni mladinec. Osvojili so tudi pokalno lovoriko. To so bili časi, ko je bila klubska blagajna tako prazna, da mladinci sploh niso igrali v prvenstvu, ampak le v pokalu, obenem pa se občasno vključevali v delo članske ekipe. Ko pa so bile finančne zagate prehude in se je bila Mura primorana posloviti od elite, je odšel drugam. Štiri sezone je igral v Domžalah, dve v Celju, vselej pa pogrešal močnejšo Muro. In sanjal o vrnitvi.
"Nabiral sem potrebne izkušnje, zelo so mi prišle prav. Ko pa sta me leta 2017 na pogovor povabila predsednik in športni direktor, ko sta mi predstavila ambicije in petletni načrt, sta name naredila izjemen vtis. Rekel sem si, vau, to mora biti res dobro. Nisem okleval in se vrnil, čeprav je Mura takrat še igrala v drugi ligi," se spominja trenutka, ko se je odločil za vrnitev. In zadel v polno. Takrat se je za podobno potezo odločilo kar nekaj povratnikov, Mura se je ponovno odela v prepoznavne prekmurske barve.
Z veseljem pove, da so nato nogometaši v črno-belih dresih prehitevali dogodke in zadani cilj za uvodnih pet let kmalu prekosili. "Prvotni cilj je bil, da pridemo čim prej v prvo ligo in postanemo stabilen prvoligaš. Šele potem pa, če se bo Muri ponudila priložnost, še kaj izkoristimo. No, mi smo to izkoristili nekoliko prej," se čuti dolžnega ob vseh uspehih še enkrat od srca zahvaliti navijačem. Po njegovem mnenju delajo razliko, zaradi katere lahko Mura v slovenski konkurenci dosega tako dobre rezultate.
Slavja, ki ga je doživel na Fazaneriji po naslovu prvaka, ne bo nikoli pozabil.
"So naš 12. igralec. Dajejo nam zagon, dodaten motiv. Veliko se jih je zbralo tudi v Londonu, slišali smo jih. Poklon vsem navijačem. Morda sami ne čutijo, koliko nam pomenijo, a lahko povem, in takšno je mnenje celotne slačilnice, da smo zares ponosni, da nam tako stojijo ob strani in nas bodrijo na vseh tekmah."
Reprezentanca? To so sanje vsakega športnika.
Danes bo stiskal pesti za slovensko reprezentanco. Ponosen je, da je selektor Matjaž Kek po zdaj že nekdanjem nogometašu Mure Ninu Koutru med najboljše, kar premore Slovenije, vpoklical tudi Žana Karničnika. "Če bomo tako dobro delali, bo morda vpoklican še kdo." Je s tem mislil sebe? Morda Hrvata Luko Bobičanca, ki je večkrat naznanil, da se ne bi branil igranja za slovensko izbrano vrsto?
Tako so Žiga Kous, Nino Kouter in Luka Bobičanec lani proslavljali pokalni naslov.
Ker skuša 28-letni branilec v besedah ostati ponižen, se noče izpostavljati, pravi pa, da v Sloveniji na njegovem igralnem položaju vlada zelo velika konkurenca. Kar je po svoje tudi dobrodošlo. "Od selektorja je odvisno, kako se bo odločil. Bi pa to bila zagotovo češnja na torti moje kariere. Sanje vsakega športnika so, da zastopa grb svoje države," se bo v nadaljevanju kariere trudil, da bi morda s svojimi predstavami kdaj prepričal tudi selektorja, ki ga danes čaka zelo zahteven izziv na Malti v kvalifikacijah za SP 2022.
"Mislim, da to ni realna slika Slovenije. Reprezentanca je bolj kakovostna, kot trenutno kažejo njeni rezultati. Upajmo, da na Malti popravimo vtis. Dokler še igra matematika, ne smemo obupati. Vemo, da imamo dobre igralce. Morajo biti le pravi. Je pa na gostovanjih resnično težko. Včasih si šel k San Marinu ali pa na Malto, pa si vedel, da boš visoko zmagal. Zdaj pa se vse ekipe dobro branijo, težko je prebiti ta blok," ne pričakujejo veliko zadetkov, upa pa, da bi Slovenija še drugič letos premagala Malto, zadržala (teoretične) možnosti za nastop v Katarju in s tem spodbudila navijače, da v ponedeljek proti Rusiji v Ljudskem vrtu priredijo ozračje, s kakršnim bi Kekova četa lažje iskala pot do nove pomembne zmage. Kous bi ji od srca privoščil.