Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video

Sportal Ne Maribor, še manj Olimpija. Najboljšega ima ... #video

Prve nogometne korake je naredil pri Kolpi, nato pa so ga kot obetavnega najstnika v svoje vrste sprejeli Domžalčani. Rumena kovnica talentov ga je želela izbrusiti v diamant, a se ji načrt ni posrečil. Na presenečenje mnogih se je odločil za selitev v Celje, kjer v dveh letih ni postal le najboljši igralec grofov, ampak tudi Prve lige Telekom Slovenije. Tako so se odločili njegovi stanovski kolegi, novinarji in navijači. Lani se je zanj zanimal Maribor, a ni hotel plačati pol milijona evrov. Ker mu ni uspel prestop, je bil potrt, a sta mu trener in družina pomagala, da je na vse skupaj pozabil. Njegov agent Amir Ružnić je v stiku s športnim direktorjem NK Maribor Zlatkom Zahovićem, tako da bi se lahko zadeva ponovila tudi letos. Glede na njegov najnovejši status napadalno usmerjenega zveznega igralca, ki obožuje zlasti levo igralno stran, pa bi lahko odškodnina postala še višja. Pri 25 letih je vedno bolj prepričan, da je napočil pravši trenutek za nove, še večje izzive v karieri.

Rudi Požeg Vancaš je prejel nagrado za najboljšega igralca PLTS, uvrščen pa je bil tudi v idealno enajsterico sezone. Foto: Vid Ponikvar

Stanovski kolegi, novinarji in navijači so vas izbrali za najboljšega posameznika, kar je glede na to, da ne igrate v najboljšem slovenskem klubu, pravcati podvig.

To je bil zame dodaten motiv. Da sem dobil nagrado, čeprav ne prihajam iz najboljše ekipe v Sloveniji. Veliko zahval gre moji ekipi. Brez njih ne bi igral tako dobro. Rad bi se zahvalil tudi svojim bližnjim, ki so mi omogočili pot do te nagrade. Počutim se, kot da so jo osvojili tudi oni. Ta večer mi bo ostal za vedno v spominu. To so posebni trenutki, skoraj najlepši v mojem življenju. To priznanje mi pomeni ogromno, največ pa mi pomeni to, da so nogometaši iz Olimpije in Maribora, ki jih zelo spoštujem, glasovali zame. To nagrado bi si zaslužilo veliko drugih igralcev. Vesel sem, da sem jo prejel jaz.

Koga ste pri glasovanju v rubriki za najboljšega igralca obkrožili vi, če ni skrivnost?

Glasoval sem za Asmirja Suljića, nogometaša Olimpije. Zelo mi je všeč kot igralec. Ima neverjetno tehniko. V Sloveniji že dolgo ni igral tako tehnično sposoben igralec kot on. Zelo ga spoštujem.

V tej sezoni ste dosegli že 14 zadetkov, a se noben izmed njih ni znašel med kandidati za najlepšega v tej sezoni.

Vsi trije goli, ki so ostali v igri za priznanje (dosegli so jih Dino Hotić, Nino Kouter in Tomislav Tomić, op. p.), so zelo lepi. Menim sicer, da je bil najlepši v sezoni tisti, ki ga je dosegel moj nekdanji soigralec Jucie Lupeta za Olimpijo, ko je proti Rudarju zadel v polno s škarjicami. Je pa Dino povsem zasluženo zmagal.

Na slavnostni nogometni večer, ki je potekal v ljubljanski Operi, je prispel s srčno izbranko. Foto: Grega Valančič/Sportida

Bili ste v Domžalah, kjer ste nabirali prvoligaške izkušnje, odigrali več kot sto tekem, nato pa presenetili z odločitvijo o odhodu. Zapustili ste klub, ki se redno uvršča v Evropo, in se preselili v Celje.

Veliko ljudi mi je govorilo, naj ne naredim tega koraka, a sem sam tako čutil. To je bila moja odločitev. V Domžalah sem bil za to, kar se mi je dogajalo, bolj kriv kot oni. Za več stvari. Nisem dobival prave minutaže, ker nisem bil pravi na igrišču. Začutil sem, da moram zamenjati okolje. Kot vidite, se mi je to obrestovalo.

Zakaj ste v tej sezoni zaigrali tako dobro, ne nazadnje pa prejeli še vpoklic v člansko reprezentanco?

Nekako sem se ujel z ekipo. Stil, ki ga v Celju goji trener Dušan Kosić, mi zelo ustreza. Igramo zelo napadalen in odprt nogomet. Eksplodiral sem, začel dosegati veliko zadetkov, tudi ekipa igra zelo dobro že dve leti, tako da mi je veliko pomagala.

S celjskim klubom ima sklenjeno pogodbo do konca sezone 2019/20. Foto: NK Celje

V Celju se še potegujete za Evropo, igrate v življenjski formi. Idilično podobo (z)motijo le prizori s tribun, kjer je Celje eden izmed redkih klubov, ki nima svoje navijaške skupine.

Seveda jo zelo pogrešam. Ko prideš na tekmo v Mursko Soboto, Maribor ali pa v Stožice k Olimpiji in vidiš njihove navijače, to začneš še toliko bolj pogrešati. Potem se sprašuješ, zakaj ni tako tudi v Celju. Upam oziroma trudimo se, da jih s svojimi igrami privabimo na stadion. Mislim, da bo čez čas drugače. Mogoče še ne to sezono, mogoče ne niti prihodnjo, a enkrat se bo to že vrnilo in spremenilo. Takrat bodo tisti, ki zdaj igrajo za Celje, končno videli, kako je lepo, ko te spremljajo navijači. Nogomet se vendarle igra zaradi navijačev.

Boste zdaj, ko ste prejeli priznanje za najboljšega igralca prvenstva, deležni drugačne obravnave v medijih? Čutite, da ste zdaj nepravično zapostavljeni, ker ne branite barv Maribora oziroma Olimpije?

Tudi v drugih ligah je podobno. Ponavadi so tudi tam najboljši klubi deležni večjega zanimanja, preostali pa manjšega. To je v nogometu nekaj običajnega, sem pa prepričan, da bomo, če bomo pravi in če bom pravi tudi sam, rasli tudi v medijih in očeh javnosti. Moramo razmišljati le o nogometu in dobri igri. To nas bo prikazalo v boljši luči.

Razmišljate kaj tudi o prestopnem roku?

Veliko stvari se dogaja, a o tem nočem veliko govoriti. Že tri prestopne roke zapored sem se opekel, zato nočem preveč razmišljati o tem, vse dokler zadeva ni podpisana.

Si bo v prihodnji sezoni delil slačilnico z Amirjem Derviševićem? Foto: Grega Valančič/Sportida

V zadnjih letih se veliko omenja zanimanje Maribora, govorilo se je tudi o možnosti prestopa v Stožice. Ste se že kdaj srečali na sestanku s športnim direktorjem vijolic Zlatkom Zahovićem?

Ne, z njim se osebno še nisem srečal.

Kaj pa vaš zastopnik Amir Ružnić?

Moj zastopnik se je sešel z njim. Veliko se pogovarjamo. Bomo videli, kaj bo. Veliko je možnosti, kam lahko odidem. Počakajmo še ta mesec dni, kolikor nas loči od prestopnega roka, pa bomo videli, kam me bo popeljala kariera.

V preteklosti ste dejali, da bi radi zaigrali v dresu zagrebškega Dinama, da pa ne bi imeli nič proti tudi proti belgijskemu oziroma nizozemskem prvenstvu. Vas bolj vleče na zahod ali vzhod Evrope?

Vseeno mi je. Pomembno je le, da bi bilo dobro zame. Da bi bila liga dobra in da bi redno igral. To je najpomembnejše. Če ne igraš za klub v tujini, je povsem vseeno, v kateri ligi si.

Morda v tej sezoni še ni odigral zadnje tekme za NK Celje, morda pa ne bo več nikoli zaigral za Celjane. Foto: Vid Ponikvar

Če bi ostali v Sloveniji, bi raje prestopili k Mariboru ali Olimpiji?

Na to vprašanje ne morem odgovoriti. Preprosto ne vem odgovora. Ne vem, kje se trenutno vidim. No, vem, kje se vidim. Trenutno se vidim v Celju.

Zaradi poškodbe mišice ste zamudili nekaj zadnjih tekem Celja, na katerih vaši soigralci bijejo bitke za četrto mesto, ki še pelje v Evropo. Ste zaradi poškodbe že končali sezono?

Ne vem še. V nedeljo sem prvič tekel po več kot dveh tednih, prihodnji teden pa bom začel delati z žogo.

Torej se vam ne bo uspelo vrniti do zadnjega kroga, ko bo dvoboj med Muro in Celjem, kot vse kaže, neposredno odločal o zadnjem potniku v Evropo?

Mogoče. Tega ne morem obljubiti, saj bi bilo lahko tveganje veliko. Vrnitev poteka nekoliko hitreje, tako da bi bil morda že lahko pripravljen za zadnji krog, a resnično nočem ničesar obljubljati. Poškodba ni bila hujša in je že skoraj zaceljena, moram pa tudi poudariti, da verjamem v svoje soigralcev. So dovolj kakovostni, da si lahko zagotovijo Evropo tudi brez mene.

Sportal Celjani izgubili dve pomembni točki v lovu na Evropo