Ljubljanski nogometni paradoks

Pokalna prvakinja Mura je imela ob zmagi v Celju, s katero je zaključila zanjo uspešno koledarsko leto 2020, v katerem se je po četrt stoletja veselila lovorike, v kadru za tekmo z v tej sezoni neprepoznavnimi državnimi prvaki kar 20 slovenskih nogometašev, od katerih jih je bilo celo 14 vzgojenih v šoli prekmurskega nogometnega ponosa.

Pri Muri so se s tem podatkom upravičeno pohvalili, mi pa smo preverili, koliko priložnosti za igro so nogometašem iz svojega inkubatorja v Murski Soboti in v preostalih devetih slovenskih prvoligaših namenili v prvem delu sezone na 19 oziroma 18 tekmah, kolikor so jih odigrali.

Upoštevali smo minute nogometašev, ki so kadarkoli igrali v mladinskih selekcijah klubov, katerih člani so zdaj. Nekateri med njimi so prve nogometne korake naredili kje drugje, nekateri so vmes že v mlajših kategorijah odšli drugam, spet tretji, takšnih je kar nekaj, so se v svoje klube vrnili v zatonu svojih karier.

V sezoni 2020/21 smo pri Gorici pričakovali eksplozijo mladega Tjaša Begića, a je, vsaj za zdaj, nismo dočakali. Foto: Grega Valančič/Sportida

Gorica je na vrhu po zaslugi veteranov

Na vrhu lestvice klubov, ki namenijo največ priložnosti za igro doma vzgojenim nogometašev, je Gorica, kar ni presenečenje. Več kot polovica minut, ki so bile na voljo, je pri Novogoričanih pripadla nogometašem, ki so igrali za njene mlajše selekcije. Tamkajšnji nogometni bazen je bil vedno bogat, a je ob tem treba dodati, da je tamkajšnja zgodba malce drugačna od tistih, ki smo jih bili v Novi Gorici vajeni pred leti. Večino namreč predstavljajo izkušeni igralci, kot so Etien Velikonja, Goran Cvijanović, Matija Širok in še nekateri, ki so v svoj klub prišli zaključiti nogometno pot. Mladi Tjaš Begić, ki je lani navdušil v kvalifikacijah za prvo ligo, denimo, pobira le "drobtinice". Resda je nastopil na 13 tekmah, a je zbral vsega 355 minut igre.

Precej drugačna je zgodba z ljubljanskim Bravom, ki je na tej lestvici na drugem mestu. Večina njegovih zdajšnjih nogometašev, ki prihajajo iz njegove šole, je še na začetku svojih nogometnih poti. Zelo podobno velja tudi za Muro, ki Šiškarjem na lestvici, o kateri teče beseda, diha za ovratnik. Na vrhu lestvice odigranih minut doma vzgojenih nogometašev so takšni, ki iz Murske Sobote odhajajo in niso prišli, da bi tam odšli v pokoj.

20-letni Dario Kolobarić, produkt nogometne šole Domžal, je z osmimi goli trenutno drugi strelec lige. Foto: Vid Ponikvar

Domžale ponosne na golgeterja, pri Mariboru uveljavitev dveh

Zelo zadovoljni so lahko s produkcijo igralcev tudi v Kidričevem. Aluminij se v veliki meri zanaša na svoje nogometaše, ob tem velja omeniti tudi to, da kar nekaj njegovih nekdanjih mladincev in kadetov danes igra pomembne vloge v preostalih slovenskih klubih ali pa so celo v tujini.

Takoj za Kidričani so Domžale. Še en klub, ki se že vrsto let zanaša na svoje mladince in mu to dobro uspeva tudi v tej sezoni. Ne nazadnje je njegov mladi napadalec Dario Kolobarić pri 20 letih trenutno celo drugi najboljši strelec slovenske lige. Da v Domžalah dobro delajo z mladimi, potrjuje tudi pogled na lestvici po vsega deset odigranih tekmah prekinjenih državnih prvenstvih mlajših selekcij. Tako med mladinci kot kadeti so na vrhu.

Razmerje nogometašev iz lastne nogometne šole se je v tej sezoni nekoliko popravilo pri Mariboru, a dva med njimi, ki sta prebila mejo 1000 minut, Ažbe Jug in Aleks Pihler, že nekaj časa ne spadata več med obetavne nogometaše. Od takšnih sta uveljavitev v prvi polovici sezone dočakala le Žan Kolmanič in s šestimi goli drugi najboljši strelec ekipe Aljoša Matko.

Aljoša Matko je po obdobju, ki ga je preživel v Bravu, uveljavitev dočakal tudi v Mariboru. Foto: Miloš Vujinović/Sportida

V Celju in Kopru ne zaupajo svojim mladim

Prvaki iz Celja so izgubili formo iz prejšnje sezone in po novem tudi trenerja Dušana Kosića, na Štajerskem pa so izgubili tudi vero v svoje mladince. Manj kot 19 odstotkov igre so v prvi polovici sezone dobili, ob tem pa velja dodati, da ima najmlajši med nogometaši iz celjske šole, ki je odigral vsaj dve celi tekmi (180 minut), 23 let. S 163 odigranimi minutami v osmih nastopih čast mladih "rešuje" komajda 16-letni Tom Kljun.

Zelo podobna je tudi zgodba s Koprom, za katerega so igralci iz njegove šole odigrali nekaj minut manj, kot to velja za Celjane, a med njimi ni niti enega mladeniča iz nekoč zelo bogatega koprskega nogometnega bazena. Za večino teh minut na lestvici so namreč poskrbeli izkušeni Aleksander Rajčević, Matej Palčič in Maks Barišić.

Povsem pri dnu je Olimpija, od katere je "slabši" zgolj Tabor, ki je z vsega 3,6 odstotka igralnega časa nogometašev iz njegove nogometne šole prikovan povsem na dno, a je treba dodati, da se novejša sežanska nogometna zgodba šele postavlja. Tabor je tudi edini slovenski prvoligaš, katerega mlajši selekciji nista v prvi ligi niti v mladinski niti v kadetski ligi.

19-letni Michael Pavlović je praktično edini mladi nogometaš iz njenega pogona, ki pri Olimpiji dobiva pravo priložnost. Foto: Grega Valančič/Sportida

Olimpija mladinski in kadetski prvak, ampak ...

Z Olimpijo je zgodba povsem drugačna. Čeprav je tamkajšnji predsednik Milan Mandarić že večkrat napovedal usmeritev v mlade, je zgodba v Stožicah tudi letos podobna, kot je vedno bila. Priložnost dobivajo drugi, povečini tuji nogometaši. Z vsega 12,5 odstotka igralnega časa, ki ga pri Olimpiji namenjajo nogometašem z izkušnjami iz svoje šole, Ljubljančani močno zaostajajo za konkurenco. Da bi bil paradoks še večji, pa je bila prav Olimpija v prejšnji sezoni okronana za nesporno kraljico mlajših nogometnih selekcij. Njena podmladka sta bila najboljša tako v mladinski kot tudi v kadetski konkurenci. Pa naj razume, kdor hoče …

Domači vzgojeni igralci prvoligašev z nastopi v prvi polovici sezone:

Gorica:

Bravo:

Mura:

Aluminij:

Domžale:

Maribor:

Celje:

Koper:

Olimpija:

Tabor Sežana: