Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
24. 1. 2014,
12.58

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

umetnostno drsanje Daša Grm

Petek, 24. 1. 2014, 12.58

6 let, 6 mesecev

Zakaj med potniki za Soči ni slovenskih umetnostnih drsalcev?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Olimpijske igre bodo letos šele drugič v zgodovini samostojne Slovenije minile brez slovenskega predstavnika v umetnostnem drsanju. Kje so razlogi za to in kakšen je njegov trenuten položaj?

Soči brez slovenskih predstavnikov v umetnostnem drsanju Slovenija je imela v kvalifikacijah za letošnje zimske olimpijske igre v ognju le eno drsalno železo, mlado Celjanko Dašo Grm, a ta na kvalifikacijski tekmi v Oberstdorfu žal ni zmogla najboljše predstave, ki bi jo lahko popeljala med potnike za Soči.

Kdo je Daša Grm? 22-letna Daša Grm velja za najbolj perspektivno slovensko umetnostno drsalko. Svetlolaso članico Drsalnega kluba Celje smo uvrščali med najmočnejša slovenska orožja v tej disciplini, ki so se borila za nastop na olimpijskih igrah v Sočiju, a se na glavni kvalifikacijski tekmi žal ni izšlo. Kje se je zapletlo?

"Največja težava je bila v tem, da je bila kvalifikacijska tekma v Oberstdorfu na sporedu že konec septembra, sama pa zato, ker v Sloveniji poleti nimamo možnosti za treniranje na ledu, v pravo formo pridem šele konec decembra ali januarja. Res je sicer, da sem vse poletje trenirala v tujini, vendar to ni isto, kot če bi trenirala doma, poleg tega sem se večkrat morala vrniti v Slovenijo zaradi opravljanja izpitov na fakulteti. Niti počutila se nisem tako, kot bi se lahko," je razloge za neuvrstitev med potnike v Soči strnila naša najboljša umetnostna drsalka.

Mlada drsalka, sicer absolventka Fakultete za šport, priznava, da glede na pogoje v Sloveniji in drage treninge v tujini kot aktivna tekmovalka prav dolgo ne bo več vztrajala. "Si pa vsekakor želim ostati v tem športu, morda pomagati na koreografski ravni in pri ozaveščanju na področju zdrave prehrane, kjer imamo vsi še ogromno rezerve."

Letošnja glavna cilja sta bila čim boljši nastop na Evropskem prvenstvu v Budimpešti, a se ji zaradi dveh padcev žal ni izšlo, in uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo marca na Japonskem.

Upad zanimanja za umetnostno drsanje "Zanimanje za umetnostno drsanje je v Sloveniji manjše kot nekoč," ocenjuje Darja Gabrovšek Polajnar, predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije, ki kot dežurnega krivca izpostavlja številne konkurenčne športne dejavnosti, kot so plesne šole, ki so uplenile pozornost številnih deklic in tudi fantov, ki bi se pred leti zapisali drsanju – in neugodne časovne termine za izvedbo treningov.

"Treningi umetnostnega drsanja so v Ljubljani in na Jesenicah le od 6.30 do 8.00 zjutraj in od 12.30 do 14.00, medtem ko je led v popoldanskih urah večino časa rezerviran za hokejiste. Gre za termine, ki staršem nikakor ne ustrezajo, otroci se torej treningov udeležujejo le, če na trening lahko pridejo sami ali pa jih pripeljejo stari starši," je pojasnila predsednica Zveze drsalnih športov Slovenije, ki je z rezervacijo termina – ob ponedeljkih od 20.15 do 21.15 v Hali Tivoli – poskrbela za skupne treninge smetane slovenskega umetnostnega drsanja.

K upadu zanimanja za svet umetnostnega drsanja svoje najbrž prispeva tudi finančno breme. Cene tekmovalnih drsalk se gibljejo okrog tisoč evrov, dresi stanejo od 50 do 200 evrov ali precej več, svoje terja tudi plačilo treningov.

Azijske države postajajo tudi drsalne velesile Če so klasične drsalne velesile še vedno Rusija, ZDA in Nemčija, pa se mednje vedno bolj prerivajo tudi azijske države. "Južna Koreja, Japonska in Kitajska se na področju umetnostnega drsanja izredno hitro razvijajo. Tamkajšnji drsalci imajo odlične razmere za treninge in znatno finančno podporo. Imajo ruske in ameriške trenerje ter ogromno drsališč," našteva Gabrovšek Polajnarjeva, ki se dobro zaveda manka na področju drsanja v Sloveniji.

Kaj manjka slovenskemu umetnostnemu drsanju? Slovenija bi po besedah predsednice za miselni in konkretni preskok v umetnostnem drsanju potrebovala lastno drsališče, ki bi bilo rezervirano zgolj za umetnostno drsanje in domače ter tuje trenerje, ki bi v klubih našli zaposlitev in ne zgolj honorarnega dela, kar bi jim omogočilo, da bi se lahko posvečali zgolj in samo treningom.

To je teorija, kaj pa realnost? "Zakaj pa ne?" odgovarja predsednica. "Mislim, da obstaja realna možnost, da bi ti trenerji našli zaposlitev, medtem ko o lastnem drsališču lahko le sanjamo. Vsaj prihodnjih pet let. Nekaj časa smo razmišljali o tem, da bi s pomočjo Mestne občine Ljubljana poleg Hale Tivoli postavili streho za treninge drsanja, vendar smo preračunali, da bi bili stroški delovanja previsoki, zato smo to misel opustili."

V šestih klubih trenira okrog sto drsalcev V Sloveniji umetnostno drsanje trenutno trenira sto drsalcev, od tega jih na državni ravni tekmuje okrog 70, preostali so v mlajših kategorijah in še niso vpeti v tekmovalni ritem. Trenutno delujoči drsalni klubi so v Ljubljani (Drsalni klub Stanko Bloudek), v Celju (Drsalni klub Celje), na Jesenicah (Drsalni klub Jesenice), dva na Bledu (Drsalni klub Bled, Drsalno društvo Labod Bled) in v Kranju (Drsalni klub Kranj). Trenerji v klubih večinoma delujejo kot honorarni sodelavci.

Med najbolj perspektivna imena slovenskega umetnostnega drsanja Gabrovšek Polajnarjeva uvršča že omenjeno Dašo Grm, Niko Cerič, Pino Umek, ki v kratkem odhaja na svetovno mladinsko prvenstvo v Bolgariji, Krištofa Brezarja in Mateja Gregorca.

Kako prepoznati drsalni talent? Pravi talenti se po besedah Darje Gabrovšek Polajnar pokaže nekje pri starosti desetih let, ko se že jasno vidi, kdo od drsalcev drsa po robu drsalk, kdo ima pravi odriv pri skoku, rotacijo in dobro telesno koordinacijo.

Ljubitelji drsanja, pozor! Čeprav smo v tokratnem prispevku naslikali dokaj klavrn položaj umetnostnega drsanja v Sloveniji, pa je treba omeniti, da ta šport, ki vključuje ples, gimnastiko in atletiko, nikakor ne stagnira. "Slovenija je zelo uspešna pri pridobivanju sredstev Mednarodne drsalne zveze (ISU)," je zadovoljna predsednica, saj vsako leto pridobijo sredstva za razvoj in z njihovo pomočjo organizirajo skupne priprave za umetnostne drsalce iz držav Vzhodne Evrope.

Za vse ljubitelje drsanja pa že zdaj poziv in obvestilo: Zveza drsalnih športov Slovenije bo namreč letos organizirala pomembno mednarodno tekmovanje Junior Grand Prix, ki bo od 27. do 31. avgusta v Halo Tivoli privabilo najboljše mlade drsalce z vsega sveta. Ogled je seveda obvezen.

Ne spreglejte