V Soči res z najmočnejšo ekipo v zgodovini?

Odštevanje do prvega športnega vrhunca v letu 2014 se je prevesilo v zadnjo fazo. Sočasno s približevanjem olimpijske plamenice štadionu v Sočiju pa svoje odgovore dobivajo še zadnja odprta vprašanja. Na nekaj od teh je na svoji redni seji odgovore prispeval izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije.

Častno vlogo nosilca slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti, ki bo potekala 7. februarja, je zaupal Tomažu Razingarju, sicer kapetanu slovenske hokejske reprezentance, ki bo prihodnji mesec ob Črnem morju dočakala svoj težko pričakovani olimpijski krst.

Pred Razingarjem so se v 22-letni zgodovini slovenske olimpijske samostojnosti kot ponosne zastavonoše že predstavili Franci Petek (1992), Jure Košir (1994), Primož Peterka (1998), Dejan Košir (2002), Tadeja Brankovič (2006) in nazadnje leta 2010 še Tina Maze.

Rekordno število slovenskih športnikov

Prav zaradi zgodovinske uvrstitve hokejistov na največji zimsko-športni dogodek se je krepko povečalo število slovenskih olimpijcev. Selektor "risov" Matjaž Kopitar je svojo 25-terico, v kateri je kot prvi zvezdnik tudi njegov sin Anže, obelodanil že v začetku meseca, zdaj je svoje karte po posvetu s strokovnimi predstavniki panožnih zvez in na predlog odbora za vrhunski šport razkril še olimpijski komite.

Rekordno število udeležencev (66 športnikov) je pričakovano, seznam pa pri glavnini panog ni prinesel večjih presenečenj. Iskre so se ob potrjevanju ekipe kresale le pri "mejnih" potnikih, ki so uradne norme v tekoči sezoni le deloma potrdili.

"Verjamem, da je to najmočnejša ekipa, ki jo je Slovenija kadarkoli poslala na olimpijske igre," je ob potrditvi delegacije, ki skupaj z 79 spremljevalci šteje 145 članov, dejal predsednik OKS dr. Janez Kocijančič.

Rdeča luč za Šporna

Odbor za vrhunski šport je na pogojni ravni na seznam sicer uvrstil še deskarja Tima Mastnaka, nordijskega kombinatorca Matica Plaznika in biatlonko Andrejo Mali, a le ob pogoju, če bo Mednarodni olimpijski komite oz. krovna zveza (FIS ali IBU) Sloveniji odobril dodatno kvoto. Možnosti so sicer minimalne.

Pred rdečo lučjo pa so se znašli tekača Boštjan Klavžar in Rok Tršan, skeletonist Anže Šetina, sankač Danej Navrboc ter alpski smučarji Martin Čater, Ana Drev in Andrej Šporn. Pri tem bo seveda zanimivo, na kakšen način se bo odzval komite, če bo kateri od naštetih v zadnjem trenutku potrdil normo.

V sredo slovesna predstavitev

Že v sredo se bo tisti del olimpijcev, ki se trenutno nahaja v domovini, predstavil na slovesnosti v Ljubljani. Glavnina je sicer v polnem tekmovalnem procesu. Bolj živahno bo zato v začetku februarja. Po Zlati lisici, ki naj bi jo gostila Kranjska Gora, bo namreč 3. 2. v dvorani Tivoli potekal Dan slovenskega hokeja, na katerem se bo predstavil dobršen del Kopitarjevih izbrancev, na drugi strani pa jim bo v ekshibicijski preizkušnji družbo delala veteranska ekipa, sestavljena pretežno iz hokejistov, ki so pred 30 leti nastopili na igrah v Sarajevu.

Dan zatem se bo nato večina slovenskih olimpijskih potnikov podala na letalo za Soči. Tam se bo 7. 2. začel lov na olimpijske kolajne. Slovenski športniki so jih doslej osvojili enajst, od tega štiri pod jugoslovansko in sedem pod samostojno zastavo. A bolj kot barva zastave v oči bode, da v zbirki ni zlatega odličja. Je torej 90 let po prvem nastopu na ZOI, 30 let po prvi kolajni in 20 let po prvih odličjih za samostojno Slovenijo vendarle napočil tudi trenutek za najbolj žlahten lesk?