Tadej Enci o svojih ciljih na olimpijskih igrah gluhih

Medaljo je že osvojil tudi v konkurenci slišečih

Tadejevo srce gori za šport. Kot pravi njegov trener Gregor Doberšek je kljub gluhoti, ki velja za eno izmed najtežjih invalidnosti, izjemno zagnan in prizadeven atlet. Na olimpijskih igrah gluhih v Braziliji si želi izboljšati svoj najboljši rezultat. Verjame, da "če si nekaj resnično želiš, potem ti bo to nekega dne to tudi uspelo".

Tokrat ga bomo spremljali v teku na 400 metrov ter na 400 metrov z ovirami, a to ne bodo Tadejeve prve olimpijske igre. Prvič je nastopil že leta 2017 na olimpijskih igrah gluhih v Samsunu v Turčiji, kjer se je uvrstil v polfinale in osvojil končno 12. mesto. Pred tem je leta 2015 v poljskem mestu Bydgoszcz prvič nastopil na evropskem prvenstvu gluhih v atletiki, kjer je osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Leto dni pozneje si je v isti disciplini pritekel naslov dvoranskega evropskega prvaka. Leta 2018 je še posebej navdušil na dvoranskem državnem prvenstvu Slovenije v Zagrebu, ko si je v absolutni konkurenci slišečih športnikov priboril tretje mesto v teku na 400 metrov in s tem postal prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije. Kot pravi, je najbolj ponosen na naslov dvoranskega evropskega prvaka gluhih in na bronasto medaljo z evropskega prvenstva gluhih na prostem.

"Gluhota je ena najtežjih oblik invalidnosti"

"Brez slušnega aparata vlada popolna tišina," pravi Tadej in pove, da je imel "predvsem v času šolanja zaradi tega ogromno težav. Vseeno mi je uspelo uskladiti vse obveznosti in končati šolanje. Je pa gluhota lahko tudi prednost, na primer ko je zvečer nevihta, imajo slišeči težave s spanjem, jaz pa nemoteno spim. Tudi na atletskih pripravah v tujini, kjer sem imel slišečega sostanovalca, ga je vsako jutro v zgodnjih urah prebudil glasen trajekt, medtem ko sem sam spal kot top."

Podobno velik izziv gluhost predstavlja tudi v športu. Kot pravi trener Gregor Doberšek, "je gluhota zagotovo velik minus pri izvedbi in načrtovanju treninga. Je pa dejstvo, da je Tadej zelo organiziran, sistematičen, motiviran in da je njegov cilj zelo jasen. Vnaprej mu pošljem pripravljen načrt treninga, ki ga pregleda, nato pa sledi komunikacija prek e-pošte, če kaj ni jasno ali pa je kaj treba poudariti. Potem je na vrsti izpeljava treninga, kjer ga korigiram in usmerjam. Za to uporabljava telefon, v katerega mu pišem napotke. Pri tovrstni komunikaciji je največja težava slabo vreme, kot sta dež in mraz. Uporabljava pa tudi kretnje, imava nekaj osnovnih kretenj, ki jih ves čas nadgrajujeva."

"Pomembno je, kolikokrat se pobereš in greš naprej"

Najboljša motivacija, pravi Tadej, "so dobri športni rezultati. Ti me spodbujajo, da si želim biti še boljši in teči še hitreje. V teku na 400 metrov je najtežjih zadnjih 100 metrov, saj noge postanejo zelo težke. Zato je vsak gib, vsak korak zelo otežen. Pravijo, da na 400 metrov zmaguje tisti, ki ga zadnjih 100 metrov najmanj 'pobere'."

Zastopanje slovenskih barv na olimpijskih igrah gluhih je za športnika izjemnega pomena. "To pomeni uresničitev mojih športnih sanj," pravi Enci. "Želim si predvsem odteči osebni rekord. Če bom dal vse od sebe, si na koncu nimam kaj očitati. Ni pomembno, kolikokrat padeš, ampak kolikokrat se pobereš in greš naprej. Če si nekaj resnično želiš, ti bo to nekega dne tudi uspelo. Moj moto je, da nič ni nemogoče."

Tako kot to velja za preostala tekmovanja, "morajo biti tudi športniki na olimpijskih igrah za gluhe v najboljši formi, najbolj pripravljeni in dati vse od sebe. Tekma se začne s štartom in konča s tekom čez ciljno linijo. Ves čas je treba biti skoncentriran, motiviran in pripravljen, da iz svojega telesa iztisneš zadnje atome moči. Tadej je v vseh teh letih, kar sva skupaj, resnično dobro treniral in mu želim kar najboljši rezultat," Tadejevo pripravljenost ocenjuje trener Doberšek.

Kot športnik in inženir mehatronike je zasnoval štartno lučko za gluhe

Na tekmah Encija, ki je diplomirani inženir mehatronike, spremlja štartna lučka, ki jo je zasnoval sam. Gre za signalizator, ki zvočni signal pretvarja v svetlobnega, s čimer tudi gluhim športnikom omogoča enakovreden štartni položaj.

Čeprav je bil po končanem šolanju sprva redno zaposlen v gospodarstvu, je pozneje kot vrhunski športnik dobil priložnost za zaposlitev v državni upravi Republike Slovenije. "S tem se mi je uresničila dolgoletna športna želja. Zdaj se lahko stoodstotno posvetim atletiki, kar so sanje vsakega vrhunskega športnika," dodaja Enci.