SiolNET. Sportal Olimpizem
7,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger
SKOK V ŠPORTNO PRETEKLOST

Spomin na tragedijo, ki je grobo zarezala v slovensko olimpijsko družino

7,56

termometer

Kar 33 slovenskih športnikov je po osamosvojitvi okrog vratu prejelo vsaj eno olimpijsko kolajno. Od teh je tekmovalno aktivna le še deveterica. Od enega pa se je olimpijska družina za vselej poslovila. V sredo bo od smrti veslača Saša Mirjaniča minilo že četrt stoletja.

Po zaključku državnega prvenstva, ki ob koncu tega tedna poteka na Bledu, se bo veslaška delegacija z vencem tradicionalno odpravila na bližnje pokopališče Ribno, kjer je zadnje počivališče našel član bronastega olimpijskega četverca iz Barcelone 1992 Sašo Mirjanič. Tokrat še z večjim cmokom v grlu. Od tragične prometne nesreče pri Žirovnici, v kateri je umrl član prve slovenske olimpijske reprezentance, bo namreč v sredo minilo 25 let. Zanj je bilo usodno vračanje s srečanja slovenskih barcelonskih olimpijcev.

Bronasti četverec Mirjanič, Klemenčič, Janša in Mujkič. Bronasti četverec Mirjanič, Klemenčič, Janša in Mujkič. Foto: Osebni arhiv JS

Lepilo četverca

Sašo Mirjanič, rojen 27. januarja 1968, je eden od osmih slovenskih veslačev, ki se lahko pohvalijo z olimpijsko kolajno. Zanj bronasta Barcelona 1992 je bila njegov športni vrhunec. A nase je opozoril že kot mladinec v jugoslovanski reprezentanci. Tako je bil leta 1985 v dvojcu s Sadikom Mujkičem mladinski svetovni prvak med dvojci. V članski konkurenci se je sprva znašel med četverci s krmarjem. Po slovenski osamosvojitvi pa je znova združil moči z vrstnikom Mujkičem. Pridružila sta se jima še tri leta starejši Milan Janša in tedaj še "zeleni" Jani Klemenčič. Ta posadka je dve leti po olimpijskem bronu, leta 1994, vsega nekaj dni pred Mirjaničevo smrtjo, nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Indianapolisu in zasedla četrto mesto.

Nepozabna Barcelona 1992

Olimpijske igre v Barceloni so imele sicer za slovenski šport zgodovinsko noto. Bile so prve poletne, na katerih so slovenski športniki nastopili pod slovensko zastavo. V zraku je bilo vprašanje: kdo bo osvojil prvo kolajno? Morda strelec Rajmond Debevec? Morda telovadec Lojze Kolman? Nemara krotilci brzic v kajakih in kanujih? A odgovor je padel na jezeru Banyoles, daleč stran od osrednjega olimpijskega vrveža.

Ko sta se Iztok Čop in Denis Žvegelj kot prva Slovenca s kolajno na olimpijskih igrah po osamosvojitvi tistega prvega avgusta 1992 vrnila v olimpijsko vas in proslavljala bronasti uspeh zlatega sijaja, so Klemenčič, Janša, Mujkič in Mirjanič na balkonih svojih sob, vsak zatopljen v svoje misli, zgolj z razdalje opazovali dogajanje. Njihova tekma jih je še čakala.Tekma kariere.

Veslaški junaki ob vrnitvi iz Barcelone. Veslaški junaki ob vrnitvi iz Barcelone. Foto: Osebni arhiv JS

Dan pozneje so delovali kot dobro naoljen stroj. Selektor Miloš Janša je nekoliko priredil čoln in jih poslal v boj. V finalu četvercev brez krmarja proti Avstraliji in Združenim državam Amerike niso imeli večjih možnosti. Zato pa so uspešno nadzirali novozelandsko, nizozemsko in nemško posadko. Predvsem slednja se je nevarno bližala. Slabih 250 metrov pred ciljem se je Milan Janša zadrl: "Še 100 metrov!" Trik je deloval. Četverica, v kateri je bil Mirjanič svojevrstno lepilo posadke, je iz sebe iztisnila še zadnje atome moči in Sloveniji v bronasti dobi priborila še drugo olimpijsko odličje. Tudi ta kvartet se je vpisal v zgodovino.

Ko smo nato predlani ob 25. obletnici prvih slovenskih olimpijskih kolajn v blejski Zaki zbrali "katalonske" junake in jih pod legendarno galerijo fotografij olimpijskih posadk s kolajnami postrojili pred objektiv fotografa Vida Ponikvarja, nismo mogli spregledati vrzeli. Manjkal je on. Sašo Mirjanič.

Junaki iz Barcelone, 25 let pozneje: Mujkič, Janša, Klemenčič, Žvegelj in Čop. Junaki iz Barcelone, 25 let pozneje: Mujkič, Janša, Klemenčič, Žvegelj in Čop. Foto: Vid Ponikvar

Prijazni velikan

"Če bi se skušal malce bolj literarno izraziti, bi dejal, da smo, predvsem mlajši, nanj gledali kot na prijaznega velikana. Morda res ni bil ekstremno visok, a je bil izjemno močan. Zdrav blejski kmečki fant. V naših očeh je bil vzornik. Predvsem zaradi svojega odnosa do dela. Da, znal se je tudi zabavati. Zabava mu ni bila tuja, a ko je bilo treba delati, je obrnil ploščo," o Mirjaniču razmišlja Jernej Slivnik, danes generalni sekretar Veslaške zveze Slovenije.

Tasmanija 1990: Mujkič, Banjanac, Mirjanič in krmar Slivnik. Tasmanija 1990: Mujkič, Banjanac, Mirjanič in krmar Slivnik. Foto: Osebni arhiv JS

Čeprav je desetletje mlajši, pa ga z njim veže zanimiva veslaška prigoda. Leta 1990, ko je svetovno prvenstvo gostila Tasmanija v Avstraliji, je bil namreč Slivnik krmar jugoslovanskega četverca, v katerem so bili ob Mirjaniču še Nino Saragam, Vladimir Banjanac in Aleksandar Fabijanič. To je bila še zadnja prava jugoslovanska posadka. "Saj veste, kot krmar sem bil majhen in droben. A do mene je bil izjemno zaščitniški. Imel je odločen glas. Bil je tisti, ki je narekoval tempo, zavpil, kdaj obnoviti zavesljaj," se še spominja Slivnik, ki je bil nato tudi na pogrebu eden od mladih veslačev v dolgem špalirju.

Spomini …

Smrt pa se je še bolj dotaknila njegovih dolgoletnih sotekmovalcev. "Življenje zna biti včasih kruto," pravi Sadik Mujkič, edini športnik, ki je olimpijsko kolajno osvojil tako pod jugoslovansko (Seul 1988) kot slovensko zastavo (Barcelona 1992). O Mirjaničevi smrti ga je obvestila mama. "Še danes ne morem verjeti," pravi nekdanji veslač, ki je ohranil stik z njegovim sinom. Tudi Uroš Mirjanič, rojen leta 1991, je bil aktivni veslač. Nazadnje je pred desetletjem nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu, bil pa je tudi reden gost državnih prvenstev, kjer so se veslači vselej poklonili pokojnemu očetu.

Video: Sadik Mujkič

"To je bil šok. Bilo nam je zelo težko. Tudi osebno se do takrat še nikoli nisem soočil s smrtjo nekoga, ki bi mi bil tako blizu," pa se črnega septembra 1994 spominja Jani Klemenčič, ki je za tragedijo izvedel ob vračanju iz ameriške zvezne države Nevada. "Težko se je sprijazniti, da gre življenje naprej," dodaja. Skupaj z Mujkičem in Janšo je nato ostal v četvercu. Za veslo pokojnega Mirjaniča pa je poprijel Denis Žvegelj, dotedanji veslaški partner Iztoka Čopa, ki se je preusmeril med enojce. Omenjena četverica je nato skupaj nastopila tudi na olimpijskih igrah 1996 v Atlanti in pristala na pregovorno nehvaležnem četrtem mestu. Skupaj pa so se zbrali tudi predlani, in sicer na veteranskem svetovnem prvenstvu na Bledu.

Video: Jani Klemenčič

Kdo je ob Mirjaniču še osvojil olimpijsko kolajno za Slovenijo?

Iztok Čop, Luka Špik, Denis Žvegelj, Milan Janša, Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Brigita Bukovec, Andraž Vehovar, Rajmond Debevec, Jolanda Čeplak, Urška Žolnir, Vasilij Žbogar, Primož Kozmus, Sara Isakovič, Lucija Polavder, Tina Trstenjak, Peter Kauzer, Ana Velenšek, Alenka Dovžan, Jure Košir, Katja Koren, Damjan Fras, Robert Kranjec, Primož Peterka, Peter Žonta, Tina Maze, Petra Majdič, Peter Prevc, Žan Košir, Vesna Fabjan, Teja Gregorin in Jakov Fak.
Jani Klemenčič Sportal "Kdor misli, da je Bled poln, naj gre v Dubrovnik" olimpijsjki krogi Sportal Olimpijske igre treh dežel? Zakaj pa ne?! Thumb - Eddy Merckx 1977 Sportal Kanibal, ki tekmecev ni hotel le premagati, pač pa jih uničiti #video Rio 2016 Sportal Legendarni olimpionik na mesto "zločina" kot slovenski vodja T - Elizabeth Wilkinson Sportal Boksarska pionirka v svojem času slavnejša od moških, iz zgodovine pa skoraj izbrisana

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin