Torek, 10. 9. 2019, 15.50
4 leta, 7 mesecev
TOKIO 2020
Legendarni olimpionik na mesto "zločina" kot slovenski vodja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Leta 2016 je bil vodja delegacije Iztok Čop, nosilec zastave pa Vasilij Žbogar. Za Tokio 2020 je znan vodja, nosilec pa bo določen prihodnje leto.
Natančno 317 dni pred otvoritveno slovesnostjo iger v Tokiu je Olimpijski komite Slovenije za vodjo slovenske reprezentance izbral Miroslava Cerarja.
Prihodnji mesec bo minilo 55 let od trenutka, ko je Miroslav Cerar na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil zlato kolajno na konju z ročaji in uspeh dopolnil še z bronom na drogu. Obenem bo legendarni olimpionik prav oktobra dopolnil tudi 80 let. A še pred tem mu je čast izkazal Olimpijski komite Slovenije, ki ga je na današnji seji izvršnega odbora imenoval za vodjo olimpijske reprezentance Tokio 2020. Nekdanji telovadec se bo tako prihodnje leto vrnil na kraj zločina, tja pa bo popeljal osmo samostojno slovensko odpravo na poletnih olimpijskih igrah. Potem ko je že pred časom sprejel vlogo ambasadorja slovenske hiše v Tokiu, je torej zdaj postal še vodja reprezentance.
Tokio le eden od vrhuncev
Diplomirani pravni Cerar sicer velja za enega največjih velikanov slovenskega športa. V telovadnem svetu je kraljeval predvsem v šestdesetih letih preteklega stoletja. Prav Tokio 1964 je bil eden od njegovih športnih vrhuncev. Štiri leta pozneje je v Mexico Cityju ubranil naslov olimpijskega prvaka. Blestel je tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih, na katerih je skupno osvojil neverjetnih 21 kolajn. Devetkrat je bil evropski in štirikrat svetovni prvak.Čeprav je odličja osvajal tudi v mnogoboju, preskoku, partnerju in na drogu, pa je veljal predvsem za virtuoza na konju z ročaji. Eno najbolj nepozabnih zmag je na tem svojem paradnem orodju slavil na domačem svetovnem prvenstvu leta 1970 v ljubljanski dvorani Tivoli.
Tudi po končani karieri je ob odvetniškem poklicu ostal trdno zasidran v športno dogajanje. Med drugim je bil leta 1991 v družbi Leona Štuklja podpisnik olimpijske listine, s katero je vzklil Olimpijski komite Slovenije. V delovanje slednjega je redno vključen, v zadnjih letih kot predsednik olimpijske akademije. Je tudi član Hrama slovenskih športnih junakov in mednarodnega telovadnega hrama slavnih.
Čast in nagrada
Cerarjevo imenovanje je minilo brez razprave in glasu proti. "To je tudi za gospoda Cerarja nagrada, ki mu pripada. Verjamem, da bo v tek vlogi tako uspešen kot leta 1964 v vlogi telovadca," je imenovanje vodje komentiral predsednik OKS Bogdan Gabrovec. "Štejem si v veliko čast, da bom vodil najboljše slovenske športnice in športnike na olimpijskih igrah v japonski prestolnici, na katero me vežejo res lepi spomini. Ob zaupani nalogi čutim predvsem veliko odgovornost in verjamem, da bom, ob pomoči strokovnega vodstva reprezentance Slovenije, kos zastavljeni nalogi," pa je ob tej priložnosti na daljavo sporočil Miroslav Cerar, ki se te dni mudi na kongresu Svetovnega in Evropskega Fair play združenja v Budimpešti.
Medtem ko vprašanje, ali bo Miro Cerar ml. v Tokio potoval kot zunanji minister, ostaja odprto, pa je zdaj jasno, da bo med OI v japonski prestolnici prisoten njegov oče.
Kako številčna bo Cerarjeva reprezentanca?
Mnogi slovenski športniki sicer prav te dni lovijo olimpijske kvote za OI 2020. Je pa generalni sekretar OKS pred kratkim ocenil, da bo v slovenski odpravi med 60 in 80 športnikov iz 15 ali 16 panog. Precejšen razpon je posledica vprašajev, ki lebdijo na predstavnikih kolektivnih športov. Pri tem pa je že zdaj jasno, da bo v primeru košarkarske reprezentance, ki se ji obeta posebno vabilo v kvalifikacije, negotovost veljala vse do julija 2020. Takrat bosta jasna tako končna številka slovenskih športnikov kot tudi to, ali se bo Janji Garnbret, Primožu Rogliču, Tini Trstenjak, Petru Kauzerju in drugim slovenskim športnim zvezdnikom pridružil še Luka Dončić s soigralci.
OKS: Dan slovenskega športa kot državni praznik
IO OKS je na svoji šesti redni seji v Ljubljani med drugim podal tudi pobudo, da bi 1. oktober postal državni praznik športa. Zakaj 1. 10.? Na ta dan je bilo namreč leta 1863 v Ljubljani ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem - Južni Sokol. "Postavljeni so bili temelji telovadnega društva, ki je spodbujalo k telesni aktivnosti vseh Slovenk in Slovencev ter predstavljalo temelje za razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov na področju športa in številnih vrhunskih športnih dosežkov," poudarjajo pri OKS in dodajajo: "Udejanjiti želimo, da 1. oktober ne bo zgolj nov zapis v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih, temveč dan za športno dejavnost. Dan, ob katerem bomo slavili šport kot izredno pomemben element krepitve narodne zavesti in aktivnega načina življenja, ki pomembno vpliva na blaginjo in zdravje naroda."
