Sreda, 13. 3. 2019, 15.43
5 let, 8 mesecev
OSTRI TONI OKS
Smučarjev in judoistov ne bodo poslali na ulice, a potrpljenje jih je minilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
2
Več sistemskih sredstev, odprta vrata in dialog so zahteve, s katerimi je vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije odprlo fronto proti državi. Le klic vpijočega v puščavi?
Ko so po odstopu Petra Vilfana, državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, pri Olimpijskem komiteju Slovenije prejeli pojasnilo, da "trenutno prostega delovnega mesta državnega sekretarja za šport v kabinetu predsednika vlade ni, saj bo mesto zasedel državni sekretar za malo gospodarstvo, kar je bilo tudi koalicijsko usklajeno", so pri krovni športni organizaciji ocenili, da je to kaplja čez rob. Zaigrali so na najbolj preizkušene strune, sklicali novinarsko konferenco, na kateri so ponovili niz trditev o športu kot ambasadorju države, nato pa z več topovi udarili po vladi in resornem ministrstvu.
"(Ne)odnos do športa"
Predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec je skupaj s podpredsedniki državi očital, da je odnos do športa pravzaprav neodnos, in potožil, da so mu že lep čas zaprta vrata do ministra za izobraževanje, znanost in šport, ter dejal, da je delež državne finančne pogače za šport odločno premajhen. "Zanimivo bi bilo videti alpske smučarje v polni opremi ali judoiste v kimonu na ulicah. Morda bi bilo to pravo sporočilo. Toda ne, ne bomo stavkali. Še naprej upamo na dialog. Predvsem pa upamo na sogovornike," je ob prisotnosti več predstavnikov panožnih zvez jezo stresal Gabrovec in se ob tem ni pozabil obregniti ob spoznanje, da so bila nekatera področja deležna precej večje državne naklonjenosti.
Preslišani predlogi
"Odnos države do športa je problematičen. Da nas vrh države nima časa sprejeti, da ne pridemo do odločevalcev in da minister ne dviguje telefona, so pravzaprav majhni problemi. Huje je, ko se takšen odnos znajde na papirju. Konkretno, v davčni reformi bi tudi s povečevalnim steklom zaman iskali šport in naše predloge. Naši večletni naporni niso padli na plodna tla. Z našimi predlogi, s predlogi civilne sfere za šport se ne zgodi nič," pravi Gabrovec, ki državi očita tudi neizvajanje danih zavez ter neizvrševanje nacionalnega programa. V tem kontekstu kot primer ponuja 12 let staro zavezo o zdravstvenih pregledih.
Več denarja, čvrstejši sistem, podporni ukrepi …
Kot pravijo vodilni možje OKS, gre oster javni nastop razumeti kot zadnji apel. Ključni zahtevki so več javnih sredstev, prekinitev prakse interventnih ukrepov, trajno programsko financiranje ter več možnosti za prilagoditev podpornih ukrepov. Podpredsednik OKS Janez Sodržnik ob tem kot prvi korak vidi ustanovitev posebne komisije med civilno družbo in državo, ki bi se lotila odprtih vprašanj. "Nacionalni program športa, ki smo ga v državi sprejeli leta 2014 in velja do 2023, predvideva raven javnih virov za šport v višini sto evrov na prebivalca. V minulih letih so se sistemska sredstva države, namenjena športu, konstantno zmanjševala. Danes jih ni več kot 50 evrov na prebivalca," dodaja Sodržnik.
Koliko denarja za šport?
"Sistemskega denarja za šport je premalo," se strinja generalni sekretar OKS Blaž Perko. In koliko denarja dobi šport? "Lani nam je država kot sistemska sredstva na nacionalni ravni v programu za šport namenila 23 milijonov evrov. Letošnji načrt je 20,5 milijona. Drugi vir pa so sredstva fundacije za šport. Teh je razpisanih 7,7 milijona evrov. Skupaj torej govorimo o dobrih 28 milijonih evrov. Za primerjavo, že leta 2010 je bilo teh sredstev 30 milijonov evrov. V desetletju smo torej izgubili kar nekaj denarja," je s konkretnimi podatki postregel Perko.
2