Sreda, 7. 2. 2024, 19.26
2 meseca, 2 tedna
SPOMINI NA ZOI SARAJEVO 1984
Olimpijska radost kruto utopljena v krvi neštetih žrtev vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,36
Sarajevo in Jugoslavija nasploh sta leta 1984 dihala za olimpijske igre.
Sarajevo je bil od 8. do 19. februarja leta 1984 središče sveta. Veličasten simbol okoli športa združene Jugoslavije, prvi gostitelj zimskih olimpijskih iger v komunistični državi nasploh, mesto, v katerem sta vsaj začasno hladnovojne napetosti pozabili tudi svetovni velesili ZDA in Sovjetska zveza. To so bile igre miru, prijateljstva, le osem let kasneje pa je Sarajevo postalo tragični, srce parajoči simbol razdora, razkola, razpada, simbol izgubljene nedolžnosti. Radost in ponos olimpijskega gibanja sta bila kruto utopljena v krvi neštetih žrtev vojne.
Klikni na spodnjo pasico in si preberi obširno multimedijo - Sarajevo '84
Leta 1980 so olimpijske igre prvič v zgodovini potekale v komunistični državi, gostila jih je namreč Moskva, glavno mesto tedanje Sovjetske zveze. Na vrhuncu hladne vojne so te igre bojkotirali športniki iz Združenih držav Amerike. Sovjetski športniki so na gesto odgovorili z bojkotom iger v Los Angelesu štiri leta kasneje, a vmes, pozimi istega leta sta velesili le pozabili na razlike in s svojimi športniki sodelovali na zimskem olimpijskem prazniku v Sarajevu.
Sarajevo je bilo med 8. in 19. februarjem leta 1984 središče sveta. "Igre miru," kot je bil moto sarajevskega športnega dogodka, največjega v zgodovini nekdanje Jugoslavije, so bile tudi v političnem smislu združevalne. Za igre je kot eno dihalo vseh šest republik Socialistične federativne republike Jugoslavije in obe njeni avtonomni pokrajini, čeprav so se do tedaj vse od smrti Josipa Broza Tita leta 1980 v njih že razplamtevali nacionalistični in odcepitveni vzgibi. Prižiganje in ugašanje olimpijskega ognja sta složno pospremili tudi ZDA in SZ, kruta ironija usode pa je poskrbela, da je bilo Sarajevo le osem let kasneje središče krvavega razpada Jugoslavije.
Hladna vojna med demokratičnim zahodom in socialističnim vzhodnim blokom se je končala z dokončnim razpadom Sovjetske zveze leta 1991. Istega leta, natančneje 25. junija, je z osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške začela razpadati tudi socialistična Jugoslavija. Septembra je sledila Makedonija, marca leta 1992 pa še Bosna in Hercegovina. Razhod ni bil miroljuben domala nikjer, Slovenci smo z agresivnimi ostanki Jugoslavije - Jugoslovansko narodno armijo ali JNA - opravili v desetdnevni vojni, Hrvati v veliko bolj krvavi domovinski vojni, a največja žrtev krvavega razkola je bila prav Bosna.
Na pročeljih številnih sarajevskih stavb so še danes vidne sledi krvave stihije.
Država, katere prebivalstvo so sestavljali Bošnjaki, Srbi in Hrvati, je kmalu postala veliko morišče. V Sarajevu so v začetku aprila leta 1992, ko sta novo državo Bosno in Hercegovino priznali tudi ZDA in Evropska unija, potekali protivojni protesti in prav na teh so pod streli srbskega ostrostrelca padle prve žrtve. Vojaške enote Republike Srbske in srbske paravojaške milice so mesto povsem obkolile do 2. maja 1992 in začelo se je najdaljše obleganje mesta v sodobni vojaški zgodovini.
V 44 mesecih do 29. februarja leta 1996, kar je trikrat dalje kot je bilo obleganje Stalingrada, je na mesto z okoliških hribov padlo v povprečju po 320 projektilov na dan, skupno več kot 50 tisoč ton topniških granat, skupaj s streli ostrostrelcev je obleganje Sarajeva terjalo več kot 14 tisoč žrtev, od teh več kot pet tisoč civilistov in med temi več kot 640 otrok. Šestinpetdeset tisoč ljudi je bilo ranjenih. Mestni parki so se spremenili v pokopališča, na zgradbah je še danes mogoče videti posledice obstreljevanja. Prebivalstvo Sarajeva se je v vojni s 520 tisoč skrčilo na 350 tisoč.
Prebivalstvo Sarajeva se je v vojni s 520 tisoč skrčilo na 350 tisoč.
Pretresljive podobe grozodejstev so kazali tudi nekoč veličastni športni objekti. Eno prvih, ki je bilo tarča obstreljevanja je bil Olimpijski muzej. V muzejski vili v središču mesta, ki je pogorela, so bili izgubljeni številni eksponati z olimpijskih iger leta 1984. Obnovljeno zbirko so šele leta 2004 razstavili v začasnih prostorih obnovljenega kompleksa Zetra, kjer ima sedež tudi Olimpijki komite BiH, šele leta 2020 pa se je muzej vrnil na izvirno lokacijo. Imenitna sankaška steza, nekoč najboljša na svetu, je ostala le še preluknjana razvalina, prav tako športni objekti z nekoč razkošnim hotelom na gori Igman, kjer so potekale olimpijske tekme v smučarskem teku in biatlonu. Enako velja za skakalnice na Igmanu.
Na Jahorini in Bjelašnici se spet smuča, prav tako so Sarajevčani skozi leta in z veliko muke obnovili drsališča in ledne dvorane Skenderija in Zetra, pa stadion Koševo, na katerem sta februarja 1984 potekali otvoritvena in zaključna slovesnost iger 15. olimpijade, a globoke rane ostajajo, prav tako vprašanje, koliko olimpijskih in športnih sanj se je razblinilo v krvavi bratomorni vojni.
