Sreda, 10. 1. 2024, 19.00
3 mesece, 2 tedna
Iz arhiva ob 40. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu
Bojan Križaj o zapletu: Mislil sem, da bom opravil z levo roko, pa nisem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Bojan Križaj je bil na olimpijskih igrah v Sarajevu poleg Primoža Ulage glavni jugoslovanski kandidat za medaljo. Na odprtju iger mu je pripadla čast zaprisege. Čeprav so organizatorji želeli, da priseže v srbskem jeziku, se je odločil za slovenščino. Foto: Guliverimage
Alpski smučar Bojan Križaj, eden največjih športnikov nekdanje Jugoslavije, je v svoji karieri trikrat doživel pritisk in evforijo nastopanja na olimpijskih igrah. Čeprav mu ni uspelo osvojiti olimpijskega odličja, je njegov spomin na olimpijske igre še kako živ. Razlog? Olimpijska prisega, ki se ni razpletla po njegovih željah. "Pod pritiskom sem izgubil rdečo nit," se spominja tistega znamenitega premora med prisego v Sarajevu, ki ga je prekinil aplavz množice.
Čeprav je Bojan Križaj v svoji karieri trikrat nastopil na olimpijskih igrah in bil leta 1976 v Innsbrucku tudi zastavonoša jugoslovanske olimpijske reprezentance, štiri leta pozneje pa je bil v Lake Placidu s četrtim mestom v veleslalomu povsem blizu zmagovalnega odra, ga najbolj živi spomini razumljivo vežejo na olimpijske igre v Sarajevu. Ne samo da so bile to domače igre in da je bil Križaj eden glavnih jugoslovanskih kandidatov za olimpijsko odličje, pripadla mu je tudi čast prisege v imenu športnikov.
"Domačini smo bili pod velikim pritiskom"
Ko smo ga leta 2018 povabili pred Sportalov mikrofon, se je tudi po skoraj štirih desetletjih še kako dobro spominjal bremena, ki ga je športnikom z območja nekdanje Jugoslavije naložilo gostiteljstvo največjega športnega dogodka tiste zime.
"Domačini smo bili v Sarajevu pod velikim pritiskom, vse se je vrtelo samo okrog olimpijskih medalj. Sam sem vedel, da v tistem trenutku nisem v najboljši formi, in se zadovoljil s povprečnimi rezultati," se je na sprejemu slovenske olimpijske bakle v svojem rodnem Tržiču Križaj dotaknil rezultatskega neuspeha v Sarajevu.
Križaj je bil v Sarajevu v središču pozornosti.
Čeprav je vsa slava na olimpijskih igrah leta 1984 pripadla drugemu Slovencu, Juretu Franku, ki je v veleslalomu osvojil srebro in s tem prvo zimsko olimpijsko medaljo za Jugoslavijo, ima Križaj na igre v prestolnici BiH nepozabne spomine.
"Že pred igrami je v Sarajevu vladala prava evforija. Tam smo športniki preživeli veliko časa, spoznavali smo olimpijske terene. Na vsakem koraku so nas ljudje ustavljali in pozdravljali ... Spomnim se, da je bilo med trenerji čutiti kar precej nervoze, da so nas zaščitili pred vsemi pritiski."
Organizatorji želeli srbsko, on je predlagal slovensko prisego
Hud pritisk za Križaja je bila tudi že omenjena prisega. "Misli sem, da bom opravil z levo roko, pa nisem," priznava.
"Organizatorji so najprej želeli, da prisego povem v srbskem jeziku, a sem to odklonil in jim dal jasno vedeti, da bom prisego povedal zgolj in edino v slovenskem jeziku. No, nekako so se sprijaznili in mi dali slovensko besedilo. Trikrat sem ga prebral in si mislil, da bo šlo brez težav. Zamislil sem si, da bom prisego povedal na pamet, nato pa me je sredi besedila zmanjkalo. Ko se namreč znajdeš sam pred mikrofonom sredi velikega občinstva in se hkrati zaveš, da te nekaj milijonov ljudi spremlja še od doma, je logično, da te stisne pri srcu," priznava Križaj.
V Sarajevu je v svoji paradni disciplini, slalomu, osvojil sedmo mesto.
"Jasno, sredi prisege sem izgubil rdečo nit. K sreči me je občinstvo, ki je ugotovilo, da sem se znašel v težavah, pospremilo z aplavzom, tako da sem lahko zajel sapo in zvozil do konca," se spominja nekdanji alpski smučar, ki je z osmimi zmagami v svetovnem pokalu, naslovom svetovnega slalomskega podprvaka (Schladming 1982) in malim kristalnim globusom v sezoni 1986/1987 še vedno eden najuspešnejših slovenskih predstavnikov zimskih športov.
Razočaranja so sestavni del športa
Na vprašanje, ali to, da mu ni uspelo poseči po olimpijski kolajni, pomeni, da se je z vseh olimpijskih iger vrnil razočaran, Križaj odgovarja diplomatsko: "Razočaranja so sestavni del športa, človek se jih navadi. Vedno se vse ne izide tako, kot si človek zamisli ali želi, ampak tako je. Če bi bil podvržen razmišljanju o razočaranjih, bi jih bilo preprosto preveč. Šampionov, ki bi jim šlo vse v življenju dobro, preprosto ni," poudarja Križaj. Še vedno ohranja stike s svojim največjim tekmecem iz tekmovalnih časov Stenmarkom in še vedno rad in predvsem pogosto smuča. Vse svoje lovorike je leta predal Tržiškemu muzeju.
Predmete Bojana Križaja danes hrani Tržiški muzej.
Preberite še:
