MOK bo v Londonu zaslužil štiri milijarde

Na olimpijskih igrah že dolgo ne gre le za čast in slavo. Čeprav so v prvotnih olimpijskih zamislih poudarjali amaterizem, je denar počasi prevzel vajeti tudi na tem področju. Z igrami v Londonu se bo za MOK končalo doslej finančno najbolj uspešno obdobje. Vključno z igrami v Vancouvru leta 2010, za katere so pravice prodajali v paketu, bodo namreč prihodki samo iz televizijskih pravic znašali 3,914 milijarde dolarjev oziroma 3,19 milijarde evrov. Dodatnih 957 dolarskih milijonov bo MOK dobil s programom pokroviteljev TOP, v katerem so zbrani tisti sponzorji, ki za olimpijska tekmovanja prispevajo največ.

MOK televizijske pravice na igrah prodaja od leta 1960. V začetku je šlo bolj za simbolične vsote, tako so za prenose z zimskih iger v ameriškem Squaw Valleyju iztržili le 50.000 dolarjev, v Rimu je bil zaslužek prvič milijonski (1,2 milijona dolarjev), do iger v Innsbrucku 1976 se je številka povzpela do 11,6 milijona, za začetek sodobnega marketinškega delovanja pa veljajo igre v Los Angelesu leta 1984, ko je MOK zaslužil že 286 milijonov dolarjev. Levji delež teh zaslužkov gre na račun ameriškega medijskega trga. Televizija NBC ima v tej državi pravice za prenose z OI od leta 1992, za aktualni paket z igrami v Londonu pa je odštela dve milijardi dolarjev. Polovico manj je plačalo evropsko združenje javnih televizij EBU za področje celotne Evrope, razen Italije, kjer ima del pravic zasebna televizija Sky.

Pri deležu pokroviteljev so se prihodki Moka prav tako povečali. Aktualni paket (Vancouver 2010 - London 2012) so v krovni olimpijski organizaciji prodali za 957 milijonov dolarjev. Pred desetletjem je Mok za OI v Salt Lake Cityju 2002 in Atenah 2004 dobil 663 milijonov, za Torino 2006 in Peking 2008 pa 866 milijonov. Začetki programa TOP pa segajo v leto 1985, ko so za igre v Calgaryju in Seulu 1988 iztržili prvih 96 milijonov dolarjev. Z igrami v Londonu pa se bo MOK vsaj na televizijskem področju vrnil h koreninam. Ko so bili olimpijci zadnjič na obisku v britanski prestolnici, so prvič v zgodovini iger pripravili prenos širših razsežnosti. Takrat so prenose lahko spremljali le tisti, ki so imeli sprejemnike največ 80 kilometrov od Londona, skupno pa so takrat našteli 500.000 gledalcev. Na zadnjih treh OI so te številke seveda precej večje: olimpijska slika gre zadnje čase v 202 državi po vsem svetu, spremlja pa jih že slabih pet milijard prebivalcev našega planeta.