Nedelja, 8. 8. 2021, 4.00
3 leta, 4 mesece
Odzivi po porazu Slovenije v boju za bronasto medaljo na OI v Tokiu
"Žalostno je, a sem ponosen kot vsa Slovenija"
"V zadnjih treh dneh nam je šport vzel, verjamem pa, da nam bo kmalu povrnil v športnem smislu. Kajti dal nam je največ v življenjskem smislu. To je 12 bratov, prijateljev," je med drugim povedal Klemen Prepelič, ki se je kot preostali slovenski košarkarji do konca boril, a na olimpijskih igrah v Tokiu ostal brez želene medalje. Kako so se slovenski junaki počutili, dobro ve tudi Dino Murić, ki je zaradi bratske navezanosti z Edom prav tako čustveno doživljal in podoživel dogodke na Japonskem ter zadnjem porazu za bronasto medaljo proti Avstraliji (93:107).
Video - Slovenija je živela s košarkarji
Po brezkompromisnem skupinskem pohodu in zmagi v četrtfinalu proti Nemčiji je bilo za slovenske košarkarje kot v pravljici. Na premiernih olimpijskih igrah so se odprla vrata za pohod do zgodovinske medalje.
In videti je, da je prav polfinale na koncu izpred nosu speljal odličje. V bistvu Nicolas Batum, ki je blokiral zmagoviti met Klemna Prepeliča. Pol metra je ločilo Slovenijo od velikega finala. Vprašanje je bilo, v kakšni meri bo poraz vplival na psihološko pripravo in energetsko raven pri košarkarjih v boju za bronasto odličje. Vendarle so bolj malo spali, ker se jim je v glavi vrtel film.
"Poraz s Francijo jih je čustveno pokopal"
Kako so se košarkarji počutili, dobro ve Dino Murić, ki je stiskal pesti za brata Eda Murića: "Med igrami sva bila v stiku, a ne spet toliko. Po vsaki tekmi sva se slišala in sem čestital. Tudi, ko so izgubili, sva bila v stiku. Nisem želel predavati in soliti pameti, ker to ne bi bilo pravilno. Ko izgubiš takšno tekmo kot je bila ta proti Franciji, je bilo za vse pomembno, da so se umaknili in želeli vse skupaj odmisliti. V tekmi za bronasto medaljo se je videlo, da jih je tekma s Francijo čustveno pokopala. Do zadnjega atoma so se sicer borili, a se je v dveh dneh težko pobrati. Težko spiš. In če ne spiš in nisi naspan, izgubiš energijo. Videti je bilo, da so nervozni. Avstralci so imeli na drugi strani izjemen dan in Millsa (Patty Mills 42 točk, op. a.), ki je bil z drugega sveta."
Klemen Prepelič je imel težko noč po porazu s Francijo, a se je kot veliki ljudje pobral in se do zadnjega atoma moči boril tudi v tekmi za bronasto medaljo proti Avstraliji.
Tudi Dino je čustveno doživljal vse trenutke naših košarkarjev, zlasti brata, s katerim sta zelo povezana. Njuna velika želja je bila, da bi zaigrala skupaj na uradni tekmi v dresu slovenske reprezentance, a Dino ni imel te sreče, čeprav sta bila že skupaj na pripravah: "Bratu, jasno, želiš vse najboljše. Počutil sem se tako, kot da sem jaz tam in ne on. Zelo sem želel, da mu uspe. Za celotno našo družino, za celotno Slovenijo. Doživljal sem njegovo veselje, žalost. Zelo težko je. Konec koncev, ko potegnemo črto in se bodo glave ohladile, se bomo zavedali, kaj so naši fantje v Tokiu naredili."
Prepelič "Boli, definitivno boli. Ampak to je šport."
V boju za bronasto medaljo je Slovenija praktično vseskozi dihala za ovratnik Avstralcem, se v drugem delu nekajkrat povsem približala, nazadnje pri 80:83, nakar je tekmec na krilih izjemnega Millsa, ki je dosegel 42, poletel do bronaste medalje (107:93).
Prepelič, ki je še enkrat več pokazal, da se ne ustraši nobenega izziva, je po koncu obračuna na družbenem omrežju delil svoja čustva: "Boli, definitivno boli. Dva meseca biti vstran od družine, garati, trenirati, se odrekati in konec koncev tudi uživati. Ampak to je šport. V zadnjih treh dneh je vzel, verjamem pa, da nam bo kmalu povrnil v športnem smislu. Kajti dal nam je največ v življenjskem smislu. To je 12 bratov, prijateljev! Ponosen na vsakega od nas in hvala Košarkarski zvezi Slovenije in celotnemu štabu ter seveda izjemni podpori vas, najboljši navijači na svetu."
Dino Murić in Edo Murić sta kot brata zelo povezana.
"Žalostno je, a sem vseeno vesel in ponosen kot vsa Slovenija. Vem, kaj je prestal Edo."
Da je bilo čustveno spremljati tekme slovenske košarkarske reprezentance, je izpostavil tudi Dino, ki je bil razumljivo potrt po tekmi za tretje mesto: "Vem, kaj je reprezentanca prestala. In vem, kaj Edo. Dva meseca so bili odsotni, pustili svoje družine doma, da so častno zastopali Slovenijo. Potem pride boleč poraz. Naredili so zelo velik posel. Noben ni pričakoval, da bodo med prvimi štirimi. Pričakovanja so vedno višja, če greš višje. Prav je, da je tako. Medaljo so imeli na dosegu roke. Ni se poklopilo. Čustveno so bili izčrpani. Žalostno je, a sem vseeno vesel in ponosen kot vsa Slovenija, da so prišli na olimpijske igre in častno zastopali barve naše države."
3