Sreda, 8. 4. 2020, 4.00
4 leta
Pogovor s Tinetom Sattlerjem
Tine Sattler: Povsem jasno je, zakaj je bilo toliko kamikaz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
3
Tine Sattler nam je postregel s podatki s prve roke. Kdo bi si mislil, da je tako na Japonskem.
Medtem ko v Sloveniji zaradi koronavirusa veljajo ostri ukrepi, so na Japonskem restavracije, bari in kinodvorane odprti, otroci hodijo v šole, obratuje pa tudi mestni promet, med drugim vlak šinkansen, ki dnevno prepelje nekaj milijonov ljudi, nam pove slovenski odbojkarski trener Tine Sattler, ki v deželi samurajev deluje že tretje leto. Pri ekipi JT Thunders, kjer je prvič v vlogi prvega trenerja, se kljub koncu sezone še vedno nadaljujejo treningi. "To je za naše igralce kot prava služba, saj so ekipe na Japonskem del večjih podjetij, v katerih so zaposleni," postreže z zanimivostjo.
Ukrepi so daleč od tistih, ki jih poznamo v naši Sloveniji, a Japonska velja za državo, ki se s koronavirusom najbolje spopada. Življenje se nadaljuje skoraj nemoteno. "Stanje na Japonskem je povsem normalno, le da so nam konec februarja odpovedali pokalno tekmovanje zaradi okužb na križarki Diamond Princess, vse drugo se odvija po ustaljenih tirnicah. Treniramo povsem normalno, je pa res, da je zdaj prišel drugi val okužb. Tokio, Osaka in Fukuoka so razglasili izredne razmere, pri nas v Hirošimi pa zdaj ni posebne panike," nam je uvodoma v telefonskem pogovoru povedal priznani slovenski odbojkarski trener Tine Sattler.
Hirošime drugi val epidemije še ni zajel.
Število vseh okuženih s koronavirusom po svetu se približuje milijonu in pol, zanimivo pa je, da so imeli do zdaj na Japonskem le slabih štiri tisoč primerov in le 92 smrti. To je manj kot oseba (0,7) na milijon prebivalstva, samo za primerjavo, v Sloveniji je na milijon prebivalstva umrlo 17 oseb.
Japonci koronavirus vzeli z vso resnostjo
Nošenje maske je na Japonskem nekaj normalnega.
"Karanten ni, ostajajo pa osnovni ukrepi, kot sta socialna distanca in razkuževanje rok," pojasni 44-letni Ljubljančan, ki doda, da so Japonci kljub temu, da jih ni koronavirus prizadel tako kot nekatere druge države, vse skupaj vzeli resno.
"Panike ni bilo mogoče zaznati, a Japonci že s svojimi preventivnimi ukrepi storijo toliko, da je vse skupaj ves čas pod nadzorom. Kot sem rekel, ko se je na Kitajskem pojavil ta virus, so tudi na Japonskem hitro odpovedali vse večje dogodke, ob tem pa vse, ki so prišli iz tujine, poslali v 14-dnevno karanteno. Mislim, da so ravno oni začeli," doda.
"Japonci vse stvari jemljejo zelo resno, zelo dosledno in zelo preventivno. Že ko se je pojavil virus na Kitajskem, smo v naši ekipi uvedli ukrepe. Od takrat naša ekipa v hotelih ni smela več na zajtrk, saj je obstajala možnost, da imajo tam tudi kitajske goste. Da bi se izognili kakšni izpostavitvi, smo jedli le še zunaj ali pa so nam v hotelu pripravili sobo le za nas. Da o tem, da nas na avtobusu vedno čakata maska in razkužilo, niti ne govorim. Sam tega na začetku nisem počel, saj nisem iz te kulture, zdaj pa so mi dali jasno vedeti, da bi bilo dobro, da se tega držim tudi sam. Japonci so tega vprašanja zelo resno lotili, ničesar ne prepuščajo naključju," nadaljuje.
Na Japonsko je prišel pred tremi leti. Prvi dve sezoni je pomagal nekdanjemu slovenskemu selektorju Veselinu Vukoviću, zdaj pa je sam v vlogi glavnega trenerja.
V ekipi primera bolezni Covid-19 še niso imeli: "Ne, do zdaj še ne. Gredo pa celo tako daleč, da tudi če ima kdo v širši družini kakšnega izmed igralcev vročino, mora preventivno ostati doma, dokler se temperatura ne zniža. Imeli smo tri primere, dva igralca in enega izmed trenerjev, ki so zaradi bolezni v družini ostali doma."
Kako so Japonci sprejeli odpoved olimpijskih iger?
Olimpijske igre v Tokiu so prestavljene na prihodnje leto.
Po dolgih pregovarjanjih so 24. marca z zeleno lučjo Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) prestavili tudi poletne olimpijske igre v Tokiu. Kako so Japonci sprejeli odpoved?
"Glede na to, da so se igre le preložile, Japonci posebnih čustev ob tem niso imeli. Glede na razmere, ki vladajo po svetu, je bila odločitev precej realna, tega se zavedajo tudi sami. Nikakršnega smisla ne bi imelo iger izpeljati na silo. Nekatere ekipe sploh ne bi prišle, tudi gledalcev ne bi bilo toliko, kot je bilo načrtovano. Povedali so mi, da je japonska vlada namerno zavlačevala z odpovedjo, saj bi jim MOK lahko na hrbet obesil vse stroške, zdaj ko je bila odločitev potrjena tudi s strani olimpijskega komiteja, se bodo najbrž stroški porazdelili na obe strani. Se je pa na Japonskem že dalj časa vedelo, da OI v tem poletju ne bo."
Trenirajo tudi po koncu sezone
V Hirošimi, kjer je, pravi, da vse poteka gladko, tudi otroci so v začetku aprila začeli novo šolsko leto. Nemoteno pa se nadaljujejo tudi njihovi treningi v ekipi, četudi se je sezona končala že konec februarja.
"V primerjavi z drugimi ligami je japonska sestavljena iz klubov, ki so del podjetij. Naš klub je last podjetja Japan Tobacco in vsi igralci kot tudi strokovni štab, razen mene in obeh tujcev, so zaposleni v njem. Dokler trenerji menijo, da lahko pomagajo ekipi, so na igrišču, nato pa jih premestijo na drug delovni položaj. Igralci skoraj hodijo v službo, imajo natanko določeno številno dni dopusta ... Je pa to obdobje dobrodošlo tudi za ekipo, saj se trenutno posvečamo stvarem, za katere med sezono ni časa. In mi imamo ta privilegij, da lahko še vedno treniramo," razlaga Sattler.
Čas epidemije izkoristili za dodaten trening. Posvečajo se malenkostim, ki se jim med sezono ne morejo.
Nikoli ne bodo pozabili, kaj se je zgodilo leta 1945
V Hirošimi lahko vidi tudi Park miru, ki so ga odprli v spomin žrtvam jedrskega napada leta 1945. Ta trenutek je Japonce zaznamoval za vedno. "Vsako leto so proslave, tudi z ekipo se gremo vsako leto poklonit žrtvam in položit venec. Tega trenutka se ne sramujejo, temveč so dogodek obrnili sebi v prid, še bolj je okrepil njihovo mentaliteto," pove naš sogovornik.
V Parku miru se vsako leto spomnijo na žrtve jedrskega napada na Hirošimo, v katerem je umrlo med 90 in 150 tisoč ljudi. Tudi ekipa JT Thunders jim vsako leto položi venec.
"Japonci so po kulturi tako predani in disciplinirani. Ko sem jih spoznal, mi je bilo popolnoma jasno, zakaj je bilo v času druge svetovne vojne toliko kamikaz. Bilo jih je več kot letal. Umreti za dobro naroda in človeštva zanje ni nikakršna težava. Sam sem kar gledal, a taki so Japonci. Vsi poznamo tudi samuraje. Ta predanost in srčnost se jim poznata tudi v odbojki. Take obrambe, kot jo igrajo na Japonskem, sam spremljam res ves svet, drugje nisem videl. Po mojem mnenju ne."
Po koncu sezone na dopust, šele nato domov
S sezono je, na splošno gledano, zelo zadovoljen, a še ne ve, ali bo v Hirošimi deloval tudi v novi sezoni.
JT Thunders so imeli odlično sezono. V rednem delu so zabeležili 21 zmag in le šest porazov, kar je bil rekordni dosežek, v četrtfinalu pa so morali priznati premoč ekipi Suntory Sunbirds. Treningi bodo trajali do 23. aprila, ko bo sezone dokončno konec, a po tej nič ne kaže, da se bo Tine z družino lahko vrnil domov.
"Imeli smo načrt iti domov že konec februarja, po koncu prvenstva. Imeli smo polet do Benetk, a ravno takrat se je v Italiji vse postavilo na glavo. Naslednji načrt je bil odhod za teden dni v Slovenijo v marcu, vse karte so bile že kupljene, ko se je vse zaprlo tudi v Sloveniji. Do nadaljnjega tako ostajamo tukaj, kjer imamo idealne pogoje. Ni nam hudega, tudi na slovenskem veleposlaništvu v Tokiu pozdravljajo, da ne rinemo z glavo skozi zid. Zgodi se lahko, da bomo kar od tod odšli tudi na dopust, nato pa v maju odpotovali proti domovini," upa Sattler.
Vrata pušča odprta
Za Sattlerja je to že tretje leto pri JT Thunders, prej je dve leti pomagal Veselinu Vukoviću, v tej sezoni je dobil priložnost mesta prvega trenerja, vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje. "Do zdaj sem se za pogodbo dogovarjal sproti. Ne vem, ali bom tukaj tudi v prihodnje. Tri leta so vendarle lepa doba. Če dodam, da sem bil prej še tri leta v Katarju, bi mi kar ustrezalo iti domov. Nič ne bi bilo narobe s tem, a če pride dobra ponudba," za konec pove Sattler, ki za zdaj pušča vrata odprta za vse možnosti.
Sattler pravi, da ne bi bilo nič narobe, če bi se po treh letih vrnil domov.
Ne nazadnje ga čaka tudi služba profesorja na fakulteti za šport, kjer so mu, tako pravi, šli vedno na roko in mu prižgali zeleno luč, ko je dobil profesionalno ponudbo iz tujine.
Preberite še:
3