Ponedeljek, 12. 9. 2022, 10.00
1 leto, 4 mesece
slovenci so se po zgodovinskem sp vrnili v domovino, sledi selitev v klube, naslednje leto ep, lov za olimpijskimi igrami ...
Zahvala Stožicam, slovenski maksimum in pogled v prihodnost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
Slovenski odbojkarji so se v domovino vrnili s četrtrim mestom, ko so pred štirimi leti prvič igrali na svetovnem prvenstvu, so bili 12.
Slovenska odbojkarska reprezentanca se je v zgodnjih jutranjih urah vrnila v domovino brez tako želenih kolajn okoli vratu in s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu, ki ga bodo reprezentanti čez čas najverjetneje označili za velik uspeh. Razočaranja v slovenskem taboru po porazu proti Brazilcem niso skrivali, a so bili hkrati realni, da je bil to slovenski maksimum. Sledi selitev v klube, začetek nove reprezentančne akcije bo prihodnjo pomlad, z novo ligo narodov, evropskim prvenstvom, lovom na olimpijske igre ... Ali bo Gherorghe Cretu ostal selektor, še ni jasno, je pa čustveni Romun po koncu prvenstva še enkrat pohvalil varovance in dal vedeti, da jim še kako privošči vstopnico, ki jim še manjka – za olimpijske igre.
"Vse nam je postlano, na nas pa je, da to izkoristimo," je pred začetkom svetovnega prvenstva dejal eden od najizkušenejših reprezentantov Dejan Vinčić.
Dobre tri tedne pozneje Slovencem ponujene priložnosti – na roko jim je šel sistem, po katerem sta gostitelja v izločilne boje napredovala kot prvi in drugi, tridnevni premori med skupinskim delom ter osmino finala in četrtfinalom, ki ne več najmlajšemu jedru slovenske izbrane vrste pridejo še kako prav, pa tudi sijajna atmosfera v Stožicah, v kateri igra "drugačna" Slovenija – ni uspelo izkoristiti v popolnosti.
Da je četrto mesto na največjem odbojkarskem reprezentančnem tekmovanju za dvomilijonsko Slovenijo izreden uspeh, največji slovenske odbojke, je razumljivo, a hkrati gre razumeti prvotno razočaranje v slovenskem taboru, ki se je zavedal priložnosti generacije, na koncu pa v Katovicah trčil ob nepremagljivo oviro – realno večjo kakovost tekmecev, ki imajo glede na precej večje geografske razsežnosti občutno globlji igralski bazen.
Z laičnega vidika je četrto mesto uspeh, veselje, da so v ligi narodov priložnost dobili mlajši, a kmalu bodo potrebne osvežitve
"Osebna ocena reprezentančnega leta je neuspeh, saj smo želeli kolajno. Če pogledamo z malo laičnega vidika, je četrto mesto vsekakor velik uspeh, a če nekoliko drugače pogledamo na položaj, pa ... Stožice so bile fenomenalne, kar smo doživeli v Ljubljani, je bilo neverjetno, tega se ne da opisati z besedami. Jaz sem ponosen na ekipo, navijače, Stožice, na to, kako nas je podprla vsa Slovenija. To mi bo najbolj ostalo v spominu od tega svetovnega prvenstva. Zgodba tukaj pa se je razpletla, kot se je. Vemo, da je bil prvotni cilj prvenstvo, ne liga narodov. Na to smo se pripravljali, v začetku lige narodov pustili določene igralce v prvem delu doma, vse je bilo načrtovano, v dogovoru z zvezo, trenerji, vse za to, da smo zdravi prišli na prvenstvo. Vesel sem, da so mlajši igralci dobili minutažo v ligi narodov, da so odigrali, kar je bilo nujno potrebno, ker vemo, da nismo več najmlajša reprezentanca, da bodo kmalu potrebne kakšne zamenjave, osvežitve," je po četrtem mestu v mešani coni dvorane Spodek v Katovicah razmišljal Vinčić, ki je na glas povedal, da so si za cilj na prvenstvu zadali zlato kolajno.
Morda pregoreli v preveliki želji
"Za nami je zelo turbulentna sezona, od tiste lige narodov, ki ni šla po naših željah, pa poškodbe, bolezni, do menjave selektorja. Najpomembneje je, da smo bili, ko je bilo to najbolj potrebno na prvenstvu, pravi, da smo se znali zbrati, pokazali, da spadamo v vrh odbojke. Žal četrto mesto, ki si ga nihče ne želi, a treba je priznati in čestitati Brazilcem, da so bili boljši. Prvenstvo bi ocenil pozitivno, sploh del v Stožicah je bil fenomenalen. Zahvala navijačem, kako so nas podpirali po celotni Sloveniji. Potem pa zadnji tekmi, ko smo morda malo pregoreli v želji in nekajkrat šli z glavo skozi zid. To je bil naš maksimum. Dali smo vse od sebe, zaslužili bi si še en niz, a kaj več kot enega niza nam ni uspelo izboriti," je črto pod sezono potegnil podajalec Gregor Ropret.
Urnaut: Žal težke tekme igramo le v najpomembnejših trenutkih
Na vprašanje, koliko in ali so Slovencem manjkale težke tekme, da bi jih tekmec, kot jih je čakal v polfinalu in tekmi za tretje mesto, že prej, morda tudi na zaključnem turnirju lige narodov, spravil pod pritisk, Ropret odgovarja: "Težko je to ocenjevati. Tistega finala osmerice lige narodov si nismo zaslužili, saj takrat nismo bili pravi. Mislim, da težkih pripravljalnih tekem ne potrebujemo, vemo, kako so videti tekme na tej ravni. Pokazali smo, da se lahko borimo praktično z vsakim, je pa res, da na tej ravni ena ali pa dve žogi preobrneta potek srečanja, kot se je zgodilo tudi tokrat." Tudi Vinčić razmišlja podobno: "Da bi potrebovali pred prvenstvom težke tekme, menim, da ne. Te, ki smo jih imeli, so bile odlična priprava, pa tudi med prvenstvom smo imeli dobre tekme, dvakrat z Nemci, pa tudi Ukrajinci so igrali fenomenalno, tako da tukaj ne vidim težave."
"Težke tekme so tiste, ki jih potrebujemo. Potrebujemo to, da nas nekdo spravi v težave, iz takšnih tekem se naučiš največ. Žal se nam vedno zgodi, da jih igramo v najpomembnejših trenutkih, tako da nimamo veliko priložnosti za učenje."
Povsem drugačnega mnenja pa je kapetan Tine Urnaut: "Zagotovo. Težke tekme so tiste, ki jih potrebujemo. Potrebujemo to, da nas nekdo spravi v težave, iz takšnih tekem se naučiš največ. Žal se nam vedno zgodi, da jih igramo v najpomembnejših trenutkih, tako da nimamo veliko priložnosti za učenje. Eden od primerov je lanska svetovna liga. Takrat smo imeli eno, dve močni tekmi v predtekmovanju, proti Rusom in ZDA, najtežje tekme pa so prišle šele s polfinalom in tekmo za tretje mesto. Isto je bilo letos. Odigrali smo odlično celotno prvenstvo v Stožicah, v Katovicah pa se je videla tista razlika, ko imajo tekmeci pač veliko več težkih tekem za seboj, ob tem pa je na njihovi strani še kakovost, ki nam manjka. Prav zato moramo ta razkorak zmanjšati."
Vrnitev v klube, prihodnje leto evropsko prvenstvo, boj za OI
Slovenci se bodo po štirih mesecih reprezentančnega udejstvovanja vrnili v klube, kjer jih v kratkem čakajo že nove sezone. Prihodnjo pomlad pa nova akcija lige narodov, nato pa še evropsko prvenstvo, na katerega so Slovenci kot aktualni podprvaki že uvrščeni. Ob vsem tem je pomembno tudi nabiranje točk na lestvici, ki so še kako pomembne v boju za olimpijske igre v Parizu 2024. To je še edino veliko tekmovanje, na katerem Slovenci še niso nastopili. Z zgodovinskim četrtim mestom so Slovenci naredili velik korak v pravo smer.
Gheorghe Cretu se zahvaljuje občinstvu v Stožicah, takšnega vzdušja še ni doživel, pravi.
Kdo bo izbrano vrsto vodil v prihodnje, ali bo Gheorghe Cretu ostal za krmilom, še ni jasno. Romun, ki je imel pogodbo le za svetovno prvenstvo, pravi, da usklajevanje klubskih in reprezentančnih obveznostni ni lahkotno, saj obsega skoraj celotno leto, zato bi moral dobro premisliti. Je pa dejal, da mu je bilo v čast Slovence voditi na svetovnem prvenstvu, in še enkrat pohvalil občinstvo v Stožicah.
"Vodenje reprezentance na tem prvenstvu je bilo zame kot darilo, trenutno sem zelo čustven, ti fantje so pokazali veliko srce, velik karakter. Želim jim, da sledijo svojim sanjam o olimpijskih igrah, verjamem, da jim lahko uspe. Poljskim navijačem bi rekel, naj pridejo v Stožice, da vidijo, kaj je fenomenalno vzdušje. Česa takšnega še nisem doživel, slovenski navijači so bili izjemni. Ko smo s štabom sedeli na kavi, sem jim povedal, da moramo res uživati v teh trenutkih, saj kaj takega doživi le redko," je bil nad dogajanjem v Ljubljani navdušen 54-letnik.
Urnaut o Stožicah in sistemu tekmovanja:
"Selektorju smo popolnoma zaupali od prvega dne, vlekel je prave poteze, nam dal prave informacije, tako da smo zadovoljni, da je prišel v našo ekipo. Upam, da bo z nami ostal čim dlje ... Zdaj se bodo dobili, usedli in videli, kako bo naprej. Upam, da nam ga je uspelo prepričati z našo kakovostjo in bojevitostjo, da ostane še kakšno leto, da se skupaj veselimo še kakšnega uspeha," si Cretujevega podaljšanja želi Ropret, Vinčić pa dodaja: "Jaz sem z njim sodeloval odlično, kot sem z Markom (Lebedewom, op. a.), kot z vsemi do zdaj, z nekaterimi sicer bolj, z drugimi manj. Ni na meni, da odločam, zveza bo odločila, kaj bo naredila, pa tudi dejansko Cretu sam bo povedal, ali želi nadaljevati z nami."
