Torek, 29. 5. 2018, 20.38
6 let, 7 mesecev
Vzponi in padci Zlatka Zahovića
Fenomen brez primere
Da je Maribor fenomen brez primere, na katerega so ljubosumni v nekdanjih republikah Jugoslavije, bogatejšim evropskim klubom pa še vedno ne gre v glavo, kako lahko izzivajo čudeže s tako majhnim proračunom, se je treba zahvaliti Zlatku Zahoviću.
V Ljudskem vrtu je kot snovalec kadrovske politike povezal niti, ki so ob njegovem prihodu (2007) štrlele vsaka v svojo stran, z bančnega računa pregnal rdeče številke, NK Maribor pa iz nadpovprečnega slovenskega kluba s številčno navijaško vojsko spremenil v institucijo, ki je na evropskem nogometnem zemljevidu ni mogoče prezreti.
Zdaj se je po 11 letih odločil, tudi zaradi pomanjkanja užitka, nakopičenih napak in različnih pogledov s klubskimi sopotniki, da je najboljša rešitev odhod.
Našel je recept za zlata leta
Maribor je v obdobju sodelovanja z Zlatkom Zahovićem osvojil kar 15 lovorik. Marsikdo bi se ustrašil takšnega izziva. Ko je avgusta 2007 prvič stopil v pisarno na štadionu pod Kalvarijo, je bil zgrožen. V zadolženem klubu se skoraj ni več vedelo, kdo pije, kdo pa plača. Vsakič, ko je klub obiskal poštar, so se vodstveni delavci prijemali za glavo, saj so se v njegovi torbi kopičile zahteve po izplačilu dolga.
Zahović je verjel, da bo drugače, a se je moral spoprijeti z realnostjo, ki vijolicam ni bila v ponos. Poln elana in energije, s katero si je napolnil duh v dolgi odisejadi pri evropskih klubskih velikanih, oborožen s štajersko trmo in prekomerno dozo ega, je vendarle verjel, da lahko klub izvleče iz težav.
Ni se začelo bajno, prvi trenerski poseg, v katerem je kratko najprej potegnil Marijan Pušnik, kmalu za tem pa še z Zahovičeve strani nastavljeni prijatelj Milko Djurovski, je v slačilnice prinesel vse prej kot mir.
Ko pa je prag Ljudskega vrata prestopil Darko Milanič, le nekaj mesecev pozneje pa še takrat dokaj anonimni Brazilec Marcos Magno Morales Tavares, je našel formulo o uspehu. Recept za zlata leta, v katerih so vitrine kluba potrebovale dodatne police, da so lahko sprejele vse trofeje. Kupoval je poceni, ko pa so igralci dozoreli in opozorili nase, jim je znal dobro prodati. Na vse konce sveta.
Opozarjal nase z drznimi izjavami
Zahović je v slovensko prvoligaško okolje vnesel nove metode, ki so štrlele iz povprečja. Vedel je, da tisto, kar se je naučil pri Portu, Valencii ali Benfici niti slučajno ne more zagotoviti uspeha v majhni Sloveniji, polni svojih zakonitosti. Tudi tiste, da je z malo denarja le redkokdaj veliko glasbe. Njegovo ime je skupaj s karizmo in znanjem pomagalo do razcveta mariborskega kluba, ki ga je začela vedno bolj spoznavati Evropa.
Tako so si ga privoščili nogometaši Mariboru ob proslavljanju državnega naslova v sezoni 2011/12.
Dalo ji je misliti, saj se je začela spraševati o tem, da veličastni meseci zlate Prašnikarjeve čete iz leta 1999 le niso bili slovenska muha enodnevnica.
Zahović je prinesel svežino. Ker se je naučil dobro plavati v nemirnih, konfliktnih vodah, je to znal izkoriščati v 1. SNL, kjer pa je nase opozarjal tudi z drznimi izjavami, zlasti pred večnimi derbiji z Olimpijo in poskrbel, da se je v Sloveniji obudila posebna folklora. Nekaj podobnega, kar so v tujini že bili vajeni, ko se poskuša ustvarjati napetost in graditi kult derbijev. Včasih bolj, včasih manj žaljivi komentarji, podprti z odprtim poljem sovraštva med Ljubljano in Mariborom, so dosegli svoj cilj.
V sodelovanju z direktorjem kluba Bojanom Banom je poskrbel za finančno blagostanje vijolic in organizacijski napredek.
O prvoligaškem nogometu se je vedno več govorilo. Skupaj z drznimi Zahovićevimi potezami, ko je znal ustvariti pritisk na sodnike, pa je prišla na dan tudi njegova temna plat. Večkrat se je znašel sredi afer, ki jih je znal zakuhati z negosposkim obnašanjem. Ali je pregloboko pogledal v kozarec, ali pa si je dovolil preveč. Zato je bil kot športni direktor Maribora večkrat kaznovan. Ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Vseeno pa je bilo nelagodnih trenutkov, ko je moral poslušati očitke na svoj račun, zelo malo proti vsemu dobremu, kar je prinesel tako Mariboru kot ugledu nogometne Slovenije.
Olimpija ga je ujela na levi nogi le dvakrat
Do sodnikov zna biti zelo neposreden. Lovorike so deževale, Maribor si je z neverjetno lahkoto utrjeval status najboljšega slovenskega kluba, pa tudi najuspešnejšega slovenskega športnega kolektiva.
V zadnjem desetletju ni bil Maribor prvak le trikrat. Dvakrat ga je na levi nogi ujela Olimpija (2016 in 2018), enkrat pa Koper (2010), vijolice pa so bile v vseh omenjenih sezonah druge. Vse ostale prvoligaške maratone je kot prvi prečkal Maribor, obenem pa navijače razvajal še z uspehi v Evropi. Dodal jim je še štiri pokale in štiri superpokale.
Neprestani uspehi so terjali svoj davek. Leta 2013 se je za en teden poslovil od Maribora, prvič potožil, da mu je zmanjkalo energije, a se je hitro vrnil, ko je mesto ob Dravi vstalo na noge in ga malodane na kolenih rotilo, naj se premisli in znova opravlja delo športnega direktorja.
Zahović je to storil, govoric o tem, kako drži vse niti skupaj prav on, trenerji pa morajo upoštevati njegove ideje, ni manjkalo. Tako v času, ko je bil trener Milanič, pa tudi pozneje, ko je sodeloval z Antejem Šimundžo ter dvema hrvaškima strokovnjakoma Antejem Čačićem in Krunoslavom Jurčićem, ki sta se poslovila sorazmerno hitro, a v javnosti nista hotela prati vročega perila. Najboljši strelec slovenske reprezentance (35 zadetkov) se je takšnim opazkam le nasmihal.
V Ljudskem vrtu je v zadnjih letih večkrat odmevala veličastna in zelo donosna himna lige prvakov.
Uspehi so se nadaljevali, doživeli finančni vrhunec še dvema udeležbama v skupinskem delu lige prvakov, za piko na i pa se je Maribor kot prvi slovenski klub uvrstil še v izločilni del evropske lige, kjer je namučil poznejšega zmagovalca Sevillo. Delovanje mariborskega kluba je bilo tako tesno povezano z Zahovićem, da je bila oznaka, kako je alfa in omega vijolic, še kako na mestu.
Dinastija, ki je zaznamovala najlepše desetletje vijolic
Darko Milanič ostaja v klubu, Zahović pa je napovedal slovo. Njegova beseda je odpirala marsikatera vrata, postal je ikona kluba in stkal tesno vez z navijači, ki so ga podprli pri vseh škandalih.
Ko je v vijoličnem dresu začel navduševati še njegov sin Luka, ki se pravkar nahaja na prvih pripravah članske reprezentance, 21. junija pa bo prejel prvo lovoriko za najboljšega strelca Prve lige Telekom Slovenije, je postalo jasno, da je nogometna dinastija Zahović skupaj z neuničljivim optimistom in kapetanom Tavaresom zaznamovala najlepše desetletje v zgodovini mariborskega kluba.
Če je Zahović avgusta 2007 v mariborskem klubu naletel na kaos, bo 11 let pozneje njegovega naslednika, če si Mariborčan seveda ne bo vmes premislil, pričakalo ugodje. Ekipa, željna vrnitve na slovenski prestol, ki ji je na krilih mlajših igralcev v spomladanskem delu skoraj uspel izjemen preobrat, hkrati pa določen plus v blagajni, kjer so se v času največjih nagrad Uefe skrbno nabirale rezerve za težke čase.
Morda nastopijo že letos, če se Mariboru ne bo uspelo uvrstiti v skupinski del lige Europa, kdo ve. Vijolice bodo začele priprave 7. junija. Prvič po 11 letih brez Zahovića. Starejšega Zahovića.
Dosežki NK Maribor v obdobju, ko je bil športni direktor Zlatko Zahović:
1. SNL | Pokal | Evropa | |
---|---|---|---|
2007/08 | 4. mesto | finale | / |
2008/09 | PRVAK | polfinale | / |
2009/10 | 2. mesto | PRVAK | play-off lige Europa |
2010/11 | PRVAK | finale | play-off lige Europa |
2011/12 | PRVAK | PRVAK | skupinski del lige Europa |
2012/13 | PRVAK | PRVAK | skupinski del lige Europa |
2013/14 | PRVAK | finale | 1/16 finala lige Europa |
2014/15 | PRVAK | polfinale | skupinski del lige prvakov |
2015/16 | 2. mesto | PRVAK | 2. krog kvalifikacij lige prvakov |
2016/17 | PRVAK | polfinale | play-off lige Europa |
2017/18 | 2. mesto | četrtfinale | skupinski del lige prvakov |
3