Slovenska zaušnica, ki je zapekla Ruse kot še nobena

Sportal Zahović Rusom sporoča slabo novico

Ko ruski športni navdušenci zaslišijo besedo Maribor, jim ni do smeha. Zamegli se jim pred očmi, nato pa izriše spomin na ogromno razočaranje v mestu ob Dravi, ki so ga izkusili leta 2009. Takrat so doživeli enega največjih športnih razočaranj, povezanih z reprezentančnim nogometom. Nezadovoljstvo je bilo tako boleče, da je ostal Maribor še vedno sopomenka za debakle, o čemer smo se lahko prepričali ob prebiranju ruskih medijev po nepozabni zmagi slovenskih odbojkarjev v četrtfinalu evropskega prvenstva (2019).

Rusi so na domači tekmi računali na pomoč več kot 70 tisoč privržencev. Foto: Vid Ponikvar

Ko je po nesreči odprl vrata v Moskvi, je doživel šok

Boštjan Gasser se dobro spominja, kako je Rusija leta 2009 podcenjevala Slovenijo. To se ji je pozneje tudi maščevalo. Foto: Vid Ponikvar Kako pa je bilo deset let pred tem v nogometu? Rusi so na zelenici pričakovali obračun mačke z mišjo. V dodatne kvalifikacije za SP 2010 so vstopili skrajno samozavestno. Celo tako, da so si reprezentančno bazo za SP 2010 v Južni Afriki, čeprav se sploh še niso uvrstili na mundial, že zdavnaj izbrali, v sodelovanju z izdelovalcem športne opreme pa imeli že pripravljene nove drese. Takšne, s katerimi so nameravali nastopiti na jugu črne celine. A tega slovesnega trenutka niso dočakali. Pa čeprav so v slovanskem obračunu veljali za absolutnega favorita.

''Rusi so nas ves čas podcenjevali. Kot da jim ne moremo pokvariti afriškega načrta. Ko sem pred prvo tekmo prišel v Moskvo na sestanek, so bili Rusi že nekajkrat v Afriki. Še več. Ko smo na stadionu Lužniki igrali prvo tekmo z Rusi, sem po nesreči odprl napačna vrata. Kar sem videl, me je šokiralo. Notri so že imeli vse pripravljeno za predstavitev dresov za SP v Afriki. Hitro sem zaprl vrata in se zamislil. Na tekmi v Moskvi so med polčasom plesale črnke. Mislili so že, da so že uvrščeni na SP v Afriki, a so se ušteli. Tipično podcenjevanje,'' je nedavno v sobotnem intervjuju za Sportal obujal spomine takratni sekretar slovenske članske reprezentance Boštjan Gasser.

Pečnik utišal 70 tisoč Rusov

Samir Handanović je pred 12 leti blestel proti Rusiji. Bo podobno uspešen v kvalifikacijah za SP 2022 tudi njegov rojak Jan Oblak? Foto: Reuters Leto pred tem je Rusija na Euru pustila izjemen vtis in se uvrstila v polfinale, kjer jo je ustavila poznejša prvakinja Španija. Pod vodstvom prekaljenega nizozemskega trenerskega veljaka Guusa Hiddinka je dokaj uspešno preskakovala ovire, v play-offu za SP pa ji je, vsaj takšni so bili odzivi iz Moskve, žreb kroglic nameril Slovenijo, in jih spravil v veselje. Rusi, polni denarja in načrtov, kaj vse bodo počeli na jugu Afrike, so bili prepričani, da bodo zlahka odpravili tekmeca. Zato je bilo razočaranje, ko se jim je operacija SP 2010 dokončno zalomila v Ljudskem vrtu, še toliko večje.

Na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij so resda dokazali, zakaj so jih takrat uvrščali v vrh evropskega nogometa. Bili so boljši, na polnem stadionu Lužniki, kjer se je zbralo več kot 70 tisoč ljudi, ogrožali slovenska vrata z vseh strani in si priigrali zelo lepo vodstvo z 2:0.

Največji zadetek v karieri Nejca Pečnika je padel na gostovanju v Moskvi. Foto: Vid Ponikvar

Nato pa so se, tudi po zaslugi razigranega Samirja Handanovića, ustavili. Nepričakovano je začel mleti slovenski stroj, ki je večji del srečanja miroval in komaj kljuboval ruskim napadom. No, zadnje minute so pripadle gostom, ko pa je rezervist Nejc Pečnik zatresel mrežo (2:1), se je Sloveniji odprla ogromna priložnost za napredovanje.

Sportal ''Slovenija je naredila veliko stvar, hkrati pa še nič''

Hiddinka sploh ni bilo na konferenco!

Slovenija je v play-offu presenetila favorizirano Rusijo! Foto: Vid Ponikvar Rusi kot Rusi so bili še vedno prepričani o skupni zmagi. Na Štajerskem, kamor se je odpravilo tudi nekaj vidnih ruskih politikov in oligarhov, polnih milijard na bančnih računih, so nameravali ciklus zaključiti s kljukico. Pri tem pa so naredili ogromno napako. Podcenili so Slovence, ki jim je ob fanatični borbi in glasni podpori navijaškega kotla, Ljudski vrt je bil 18. novembra razumljivo poln do zadnjega kotička, uspel podvig podvigov. David je premagal Goljata.

Kekova četa je z 1:0 pahnila bogatega favorita na kolena, na svetovno prvenstvo je na začudenje sveta, najbolj pa širne Rusije, odpotovala presrečna in (takrat) zedinjena Slovenija.

Navdušenje navijačev po nepozabni zmagi nad Rusijo pred južno ploščadjo Ljudskega vrta. Foto: Vid Ponikvar

To je bil eden najlepših trenutkov v zgodovini slovenskega nogometa, vzvišeni Rusi pa so doživeli takšno ponižanje, da se Hiddink po mariborski zaušnici sploh ni udeležil novinarske konference! Z dolgimi nosovi in glavobolom so se vrnili v Rusijo, zapravljena je bila priložnost generacije, da bi naredila kaj več še na svetovnem odru.

Dedić: Gol prišel v idealnem trenutku

Zlatko Dedić je rusko mrežo ob vsesplošnem izbruhu navdušenja navijačev v Ljudskem vrtu dosegel v 44. minuti. Foto: Vid Ponikvar "Težko je lahko vsakemu, ki česa takega ni doživel, opisati, kako sem se počutil. Fantastično, seveda. Bolje kot kdajkoli, a po velikem veselju, ki je trajalo kako minuto, smo se hitro morali zbrati, saj smo vedeli, da nas čaka še veliko dela. Je pa gol prišel v idealnem trenutku. Tik pred odhodom v garderobe, kjer smo se potem lahko zbrali in začrtali smernice za drugi polčas. Umirili smo se in se takoj zbrali za nadaljevanje tekme. Začeli smo igrati na protinapade in to počeli precej dobro, priigrali smo si še nekaj priložnosti, tudi sam sem imel dve. Rekli smo si, da za nič na svetu te velike priložnosti ne bomo izpustili iz rok," je za Sportal ob desetletnici zmage obujal spomine Zlatko Dedić, strelec zlatega zadetka v 44. minuti.

Takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedev je doživel veliko razočaranje v Mariboru. Foto: Vid Ponikvar

Slovenski nogometni junaki, ki se jim je po zmagi priklonil tudi selektor Matjaž Kek, so se veselili celo noč, naslednji dan jih je že čakal slavnostni sprejem v Ljubljani. Slovenija je bila na nogah, to je bil še zadnji nastop reprezentance na velikem tekmovanju.

Sportal Svetovni prvaki do prve zmage, Špancem je to uspelo z golom v 92. minuti

Angleški sodnik razbesnel Ruse za Bežigradom

Milan Osterc je pred 20 leti zatresel rusko mrežo na tekmi v Ljubljani. Foto: Reuters To pa niti ni bila prva slovenska zmaga nad Rusijo. Prvo, za katero se je še dolgo dvigal prah, je dosegla zlata Katančeva generacija. Leta 2001 je za Bežigradom zmagala z 2:1, to je bil tudi edini poraz Rusov v celotnem ciklusu, zadetek za zmago pa je še po danes sporni najstrožji kazni v zadnji minuti dosegel aktualni selektor mlade izbrane vrste Milenko Ačimović. Ljubljančan je takrat domiselno opisal, kako mu je srce razbijalo tako močno, da je bil srčni utrip najverjetneje nad 200. Angleški sodnik Graham Poll, ob njegovem pisku je Milan Osterc sprva mislil, da je dosodil njegov prekršek v napadu, je tako razburil Ruse, da so po tekmi bojkotirali novinarsko konferenco. 18 let pozneje so v tem pogledu v Mariboru ''ponovili'' zgodovino.

Ta zmaga je Sloveniji pomenila izjemno veliko, saj je ohranila prednost pred ZR Jugoslavijo in se na koncu kot drugouvrščena v skupini uvrstila v dodatne kvalifikacije za SP 2002, kjer je pozneje spravila v solze Romunijo. To je bil zgodovinski ciklus za Slovenijo, saj je končala tekmovanje brez poraza. V skupini je petkrat zmagala, petkrat pa remizirala. Tudi na gostovanju v Moskvi, kjer se je na umetni travnati podlagi razšla z Rusi brez zmagovalca (1:1). Če bi bilo tako tudi v soboto, ne bi imela slovenska reprezentanca, v to smo prepričani, prav nič proti. Dvoboj v Sočiju se bo začel že v zgodnjih popoldanskih urah, ob 15. uri. Srečno, Slovenija!