SiolNET. Sportal Nogomet
4,37

termometer

  • Messenger
  • Messenger
ZGODBE, KI JIH PIŠE SP (17.) – Andrej Kramarić

Simbol boja proti zlu hrvaškega nogometa, ki bo večno hvaležen Matjažu Keku

4,37

termometer

Andrej Kramarić
Foto: Getty Images

Andrej Kramarić je eden od najbolj priljubljenih, če ne celo najbolj priljubljen hrvaški nogometaš. Ne zaradi tega, kar kaže na nogometnih igriščih, ampak predvsem zato, ker je simbol boja navijačev proti Zdravku Mamiću in vsemu slabemu, kar tepe hrvaški nogomet. Zaradi tega, ker se je uprl zloglasnemu najvplivnejšemu človeku v tamkajšnjem nogometu, je tvegal kariero in do uspeha prehodil težko pot. Na njej ga je med zvezde porinil slovenski trener Matjaž Kek. Danes ima priložnost, da zanimivi zgodbi pripiše srečen konec, ki bi mu ga privoščil vsak Hrvat.

⇒ Spremljajte rubriko: Zgodbe, ki jih piše SP

Hrvaška je ponovila uspeh iz leta 1998 in ima danes zvečer lepo priložnost, da ga preseže. Hrvaški nogometaši so v polfinalu svetovnega prvenstva, a južno od Kolpe in tudi drugje je precej navijačev, ki nekaterim hrvaškim nogometnim zvezdnikom na čelu s kapetanom in z naskokom najboljšim hrvaškim nogometašem Luko Modrićem uspeha ne privoščijo.

Ne zato, ker se na igrišču ne bi trudili dovolj, in še manj zaradi tega, ker zvezdniki Reala, Barcelone, Juventusa in še nekaterih evropskih velikanov ne bi bili dovolj dobri, ampak zato, ker je večina med njimi že pred leti sklenila pakt z Zdravkom Mamićem, nekoč prvim človekom Dinama. Ta je bil prejšnji mesec nepravnomočno obsojen na šest let in pol zapora zaradi finančnih malverzacij v serijskem hrvaškem prvaku iz Zagreba.

Več kot polovica jih je šla "čez roke" Zdravka Mamića

Zdravko Mamić Zdravko Mamić Foto: Reuters Kar 14 od 22 nogometašev, ki so s selektorjem Hrvaške Zlatkom Dalićem, še enim Mamićevim zaveznikom, na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rusiji, je šlo skozi hodnike štadiona Maksimir in tamkajšnjega Dinama, a le eden od njih je uspeh dosegel po malo drugačni poti.

Modrić, Mario Mandžukić, Dejan Lovren, Mateo Kovačić in še nekateri zdajšnji hrvaški reprezentanti, pa tudi mnogi pred njimi, so se med zvezde izstrelili po ustaljenih tirnicah, ki v Zagrebu ležijo že skoraj 20 let. Odkar je v pisarne najbolj trofejnega hrvaškega nogometnega kluba vstopil starejši od bratov Mamić.

Z mladimi nogometaši je na eni strani podpisoval zasebne pogodbe, kot predstavnik Dinama pa z njimi na drugi strani sklepal dogovore, po katerih so odškodnine ob bogatih prestopil v tujino delili na polovico.

Polovica je šla klubu, polovica pa njim, a ključ poslov, s katerimi je v žep pospravil na desetine milijonov, je bil v tem, da je največji del polovice, ki je pristala na računih nogometaših, končal pri njem.

Andrej Kramarić se je zloglasnemu prvemu možu hrvaškega nogometa uprl in zato trpel. Andrej Kramarić se je zloglasnemu prvemu možu hrvaškega nogometa uprl in zato trpel. Foto: Getty Images

Vsi po vrsti, med njimi tudi trener Olimpije iz prejšnje sezone Igor Bišćan, če jih že naštevamo, se nad takšnimi posli niso pritoževali, a pri Kramariću je Mamić naletel na težavo.

Rojeni Zagrebčan, ki je v Dinamo prišel s šestimi leti in bil takrat največji talent po dolgih letih, ni hotel igrati njegove igre. Napadalec, ki je v mlajših selekcijah Dinama podrl vse rekorde in zabil več kot 450 golov, ter njegovi starši pogodbe z Mamićem niso hoteli podpisati, zato je sledila kazen.

Med mladimi je podiral rekorde, med člani ni dočakal prave priložnosti

Pri Dinamu ni dočakal priložnosti. Pri Dinamu ni dočakal priložnosti. Foto: Reuters Čeprav je Kramarić veljal za enega največjih talentov hrvaškega nogometa, je v članskem moštvu Dinama, za katerega je debitiral s 17 leti, igral bolj malo.

Medtem ko so njegove predhodnike, nekateri med njimi so bili tudi veliko manj nadarjeni kot on, pri Dinamu rinili v ospredje in jim je Mamić prek svojih lovk, ki najdejo prostor povsod v nogometu, našel tudi mesto v za tuje oglednike vedno zanimivi hrvaški reprezentanci, je njega na poti do zvezd ustavljal.

Čeprav je z 18 leti za Dinamo zabil enajst golov, je, ker je še naprej odbijal Mamićeve ponudbe, ki so na njegovo mizo prihajale iz tedna v teden, pristal na robu in skoraj na dnu.

V sezoni 2010/11, svoji tretji v članski ekipi Dinama, je igral zelo malo, ko pa v prvi polovici sezone za tem ni igral praktično nič, je sprejel odločitev, da srečo poišče drugje.

Leta 2013 je s težkim srcem odšel k Matjažu Keku

Kot posojen nogometaš Dinama se je preselil v mestnega tekmeca svojega ljubljenega kluba in okrepil Lokomotivo.

V njenem dresu je zaigral zelo dobro ter v letu in pol zabil 24 golov, a ko je poln motiva pri Dinamu začel sezono 2013/14 in verjel, da bo končno dočakal pravo priložnost, mu je kmalu postalo jasno, da brez pakta z Mamićem priložnosti ne bo.

S težkim srcem, a dokončno se je zato odločil, da klubu, za katerega je kot rojeni Zagrebčan navijal od mladih nog in sanjal, da bo nekoč postal velika legenda, za vselej pomaha v slovo.

Za Rijeko je pod vodstvom Matjaža Keka v 64 nastopih zabil kar 55 golov. Za Rijeko je pod vodstvom Matjaža Keka v 64 nastopih zabil kar 55 golov. Foto: Sportida

K sebi ga je zvabil Matjaž Kek, ki je poleti leta 2013 ravno dobro začenjal svojo uspešno zgodbo pri Rijeki, ki je za takrat še vedno mladega napadalca odštela 1,2 milijona evrov in zadela v polno.

Pri Rijeki, ki se je tistega leta uvrstila v ligo Europa in tam v družbi klubov, kot sta Lyon in Betis, le dvakrat izgubila, je pod vodstvom nekdanjega slovenskega selektorja eksplodiral. V prvi sezoni je za njo zabil 27 golov v vseh tekmovanjih in z njo postal hrvaški podprvak.

Druga sezona pa je bila tista, v kateri se je dokončno utrdil. Samo v prvi polovici sezone je v vseh tekmovanjih zabil neverjetnih 28 golov in postal z naskokom najbolj vroč igralec hrvaškega klubskega nogometa.

Nase je opozoril tudi z goli v Evropi, v kateri so Rečani spet navdušili. Uvrstili so se v ligo Europa ter se v boju s Sevillo, Feyenoordom in Standardom Liegeem do zadnjega potegovali za napredovanje iz skupinskega dela.

Pri Leicester Cityju se ni znašel, zato ga je sredi šampionske sezone 2015/16 zapustil. Pri Leicester Cityju se ni znašel, zato ga je sredi šampionske sezone 2015/16 zapustil. Foto: Getty Images

Dokončna eksplozija in rekorden prestop v Anglijo

Že januarja se je oglasil Leicester City in ga za rekordnih devet milijonov evrov zvabil k sebi. Pod vodstvom Keka je v prvenstvu samo v prvi polovici sezone zabil kar 21 golov in bil ob njenem koncu, pa čeprav ga že pol leta ni bilo na Reki, celo najboljši strelec hrvaškega prvenstva.

Izkušeni slovenski trener, ki na klopi Rijeke vztraja še danes, je najbolj zaslužen za njegovo dokončno potrditev, zaradi česar je zdaj 27-letni Zagrebčan Mariborčanu hvaležen še danes.

Leicester City sicer ni bil najboljši izbor. Klub, ki je sezono za tem senzacionalno osvojil naslov angleškega prvaka, se je takrat boril za obstanek. Tehnično izjemno podkovani napadalec, kot je Kramarić, pa se v trdi angleški premier ligi in ob zelo obrambni igri ni znašel.

V prvi sezoni je zabil tri gole, v drugi, šampionski, pa le enega. Že januarja 2016 je namreč odšel v Nemčijo, kjer je okrepil Hoffenheim in se z nekaj goli, predvsem pa tudi z asistencami tako izkazal, da so ga pri Hoffenheimu po koncu sezone odkupili za enajst milijonov evrov.

V Nemčiji je takoj navdušil in postal ljubljenec navijačev Hoffenheima. V Nemčiji je takoj navdušil in postal ljubljenec navijačev Hoffenheima. Foto: Getty Images

V Nemčiji je dokončno potrdil nesporen talent

V Hoffenheimu igra še danes in je glavno orožje tamkajšnjega mladega trenerja Juliana Nagelsmanna. V prvi sezoni kot član Hoffenheima je od navijačev prejel nagrado za najboljšega igralca leta.

V drugi je bil ob njenem koncu izbran v najboljšo enajsterico nemške bundeslige. Za Hoffenheim je na 93 tekmah zabil 36 golov in prispeval kar 21 asistenc, zato verjetno ni daleč dan, ko bo odšel v kakšen boljši, veliko bogatejši klub.

Na Euru 2016 je nastopil na treh tekmah in igral pet minut

Sploh zato, ker se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi v dresu Hrvaške. V tem je debitiral po svetovnem prvenstvu leta 2014 pod vodstvom Nika Kovača, a kljub nekaj zadetkom prave priložnosti ni dočakal.

Na evropsko prvenstvo 2016 ga je Dalićev predhodnik Ante Čačić popeljal, v Franciji pa je zaigral na treh tekmah. Na eni je igral tri minute, na dveh pa je dobil po minuto igre …

Na odločilni tekmi rednega dela kvalifikacij v Ukrajini se je izkazal z dvema goloma pri zmagi z 2:0. Na odločilni tekmi rednega dela kvalifikacij v Ukrajini se je izkazal z dvema goloma pri zmagi z 2:0. Foto: Getty Images

Ko je Hrvaški gorelo pod nogama, jo je rešil

Ko je Čačiću po porazu proti Turčiji in remiju proti Finski krog pred koncem rednega dela kvalifikacij za letošnje svetovno prvenstvo dokončno odklenkalo, pa ga je zdajšnji selektor na odločilni tekmi proti Ukrajini v gosteh porinil v ogenj od prve minute in v njem našel rešitelja.

Zabil je oba gola pri zmagi z 2:0 in Hrvaško popeljal v dodatne kvalifikacije. Tam se je Kramarić spet izkazal pri visoki zmagi s 4:1 nad Grčijo, ko so si Hrvati že praktično na prvi tekmi izborili vizum za Rusijo, in znova zadel.

Na letošnjem svetovnem prvenstvu je končno dočakal priložnost

Od takrat je ta napadalec, ki se najbolje znajde nekoliko pomaknjen nazaj, pomemben člen Hrvaške. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je igral na vseh petih tekmah Hrvaške in bil trikrat v začetni enajsterici.

V skupinskem delu tekmovanja pri zmagah nad Nigerijo (2:0) in Islandijo (2:1), od prve minute pa je igral tudi v četrtfinalu proti Rusiji, ko se je vpisal med strelce in v prvem polčasu izničil vodstvo domačinov.

Zdaj verjame, da jo lahko zagode tudi Angležem in Hrvatom pomaga do zgodovinskega finala na svetovnem prvenstvu.

Takole se je veselil gola proti Rusiji. Lahko zabije še Angležem? To bi mu privoščil vsak Hrvat. Takole se je veselil gola proti Rusiji. Lahko zabije še Angležem? To bi mu privoščil vsak Hrvat. Foto: Getty Images

Danes zvečer bi mu uspeh privoščil vsak

Okovov Mamića, ki se nekaj tisoč kilometrov stran skriva pred organi pregona, se je dokončno znebil, zadihal s polnimi pljuči in dokazal svoj talent, ki nikoli ni bil sporen.

"Ne bi govoril o tem. Vsi vemo, kaj in kako se je dogajalo. Zgodbe, ki jih slišite, so resnične," je o zloglasnem prvem človeku hrvaškega nogometa povedal ob neki priložnosti, a starih ran ni hotel odpirati.

"Seveda je prisoten grenak priokus, ker nisem izpolnil sanj, ki sem jih imel pri Dinamu, to je moj klub, a tako pač je. Pomembno je le, da zdaj nogomet spet igram z nasmehom na ustih," je povedal mladenič, ki si je zaradi vztrajanja pri svojih načelih močno otežil pot do zvezd.

Toda medtem ko nekateri njegovi soigralci iz reprezentance danes marsikomu ne morejo pogledati v oči, ima on čisto vest in ve, da se ni boril zaman. Če bo danes morda zadel in Hrvaško popeljal v delirij, pa ga ne bo Hrvata, ki mu tega ne bo privoščil. Kakšen vrhunec zgodbe o vzponih in padcih bi bil to …

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 194
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin