Sreda, 5. 4. 2023, 12.55
1 leto, 1 mesec
Kongres Uefe
Uradno: Aleksander Čeferin na čelu Uefe vse do leta 2027
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,93
20
Aleksander Čeferin je danes v Lizboni nastopil nov mandat na čelu Uefe.
Aleksandra Čeferina so na kongresu Uefe v Lizboni izvolili za nov mandat na čelu evropske nogometne zveze. Petinpetdesetletni slovenski odvetnik, ki je prvi mandat dobil 14. septembra 2016, bo krovno celinsko zvezo vodil do leta 2027. "Res sem hvaležen za to podporo. To mi res veliko pomeni. Je velika čast in odgovornost. Obljubljam vam, da bom naredil vse, da ne razočaram vas in ne razočaram nogometa," se je v kratki izjavi takoj po novi izvolitvi delegatom zahvalil Čeferin.
Volitve so bile predvidene kot osrednja točka kongresa. Potrditev Aleksandra Čeferina je bila sicer zgolj formalnost, saj je že od 6. januarja, ko je potekel rok za vlaganje kandidatur, jasno, da na volitvah ne bo imel protikandidata.
Ob tem so delegati 55 nacionalnih zvez stare celine volili tudi izvršni odbor in nekatere druge predstavnike zveze. V sicer 20-članskem IO bo žensko mesto po novem zasedla Valižanka Laura McAllister, ob njej pa so vanj za štiri leta izvolili še Albanca Armanda Duko, Danca Jesperja Moellerja Christensena, Čeha Petra Fouseka, Gruzijca Levana Kobiašvilija, Španca Luisa Rubialesa, Francoza Philippa Dialloja in Ukrajinca Andrija Pavelka. Dvoletni mandat pa je dobil Nemec Hans-Joachim Watzke.
Aleksander Čeferin z novim mandatom predsednika Uefe (video: Planet TV):
Dve mesti podpredsednika Fife za štiriletni mandat sta zasedla Madžar Sandor Csanyi in po novem Angležinja Debbie Hewitt. Član Fifinega sveta za štiri leta bo Portugalec Fernando Gomes, za dve leti pa Nemec Bernd Neuendorf.
Ključne točke dnevnega reda so bile še poročilo predsednika in izvršnega odbora ter Uefine administracije za leto 2021/22, finančno poročilo za 2021/22 ter proračun za 2023/24. Ta predvideva rekordne prihodke Uefe, ki bodo znašali 6,687 milijarde evrov.
Ob sicer mirni tekmi za vodenje Uefe pa se Čeferin srečuje z veliko bolj razburljivim dogajanjem v evropskem nogometnem prostoru, na kar je opozoril v svojem nagovoru delegatom.
Govorili tudi o Rusiji in Belorusiji
Aleksander Čeferin
Na kongresu so govorili tudi o Belorusiji, saj mnogi, na čelu z evropskimi poslanci, med drugim zahtevajo njeno izločitev iz kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024. "Odločitev lahko sprejme le izvršni odbor. Razpravljali smo o tem, Belorusiji smo odvzeli EP deklet do 19. leta starosti in zanj še nimamo nadomestnega organizatorja. Za drugo pa še nimamo odgovorov. Bo pa letos še veliko zasedanj IO," je povedal Čeferin.
V navezavi na belorusko problematiko se je dotaknil tudi ruske. Tudi njeni klubi in reprezentance so izločeni iz tekmovanj. Na vprašanje, kdaj bi se lahko kaj spremenilo, je novi-stari predsednik celinske zveze odvrnil: "V vsakem primeru bo to odločitev IO. Do konca vojne v Ukrajini pa je težko, da bi kaj spremenili glede tega."
Čeferin opozoril na vse večje razlike v nogometu
"Nikoli ne smemo pozabiti, da je nogomet javna dobrina, ena zadnjih, ki ni privatizirana."
Izpostavil je vse večje razlike med majhnimi in velikimi, med bogatimi in revnimi v nogometu, kar je ocenil za širši družbeni izziv. Kot je dejal, je naloga vseh nogometnih deležnikov, da poskrbijo za ravnotežje, potrebno za vzdržni razvoj nogometa.
"Srečujemo se z vse hitrejšo globalizacijo in vsem, kar to prinaša. Tako koristi kot tveganja," je dejal Čeferin in dodal, da "nikoli ne smemo pozabiti, da je nogomet javna dobrina, ena zadnjih, ki ni privatizirana," je ocenil. Dogajanje v Lizboni se je začelo že v torek s sejo izvršnega odbora Uefe. Na njej so izbrali gostitelja za žensko EP 2025. To je Švica.
Miren prvi mandat, razburkan drugi
Čeferin je bil v svojem prvem mandatu večkrat pohvaljen zaradi vodenja, preglednosti in prizadevanj za izboljšanje finančne stabilnosti in konkurenčnosti evropskega nogometa. Bil je tudi glasen v svojem nasprotovanju ustanovitvi odcepljene evropske super lige, kar je videl kot grožnjo integriteti in solidarnosti evropskega nogometa.
A drugače je bilo v njegovem drugem mandatu, ki je bil zaznamovan z več izzivi in kontroverznostmi, vključno s pandemijo koronavirusa, z nenehnim bojem proti rasizmu v nogometu in predlagano ustanovitvijo evropske superlige 12 elitnih klubov. Zadnji načrt je Čeferin odločno obsodil in ga označil za "sramoten in sebičen predlog", ki bi nepopravljivo škodoval športu. Zagrozil je tudi z izključitvijo vpletenih klubov iz tekmovanj Uefe in prepovedjo nastopa njihovih igralcev v mednarodnih tekmovanjih.
Lani je imel Čeferin veliko dela po finalu lige prvakov, ki je v Parizu zaradi nepripravljenosti organizatorjev povzročil pravi kaos.
Lani je ob zelo uspešnem in rekordnem ženskem evropskem prvenstvu v Angliji in drugih projektih bila ena od redkih temnejših pik finale lige prvakov med Realom Madridom in Liverpoolom v Parizu, ko so Uefi na čelu s Čeferinom očitali slabo organizacijo, potem ko je bilo v izgredih in incidentih poškodovanih več kot 230 ljudi, tekma se je začela z zamudo, po prvotnem obtoževanju in pripisovanju krivde navijačem Liverpoola je na koncu senca krivde padla na Uefo, da je ta nazadnje po preiskavi oškodovancem vrnila denar za finalne vstopnice.
Ogromno sivih las je Slovencu povzročila tudi ustanovitev superlige aprila leta 2021.
A kljub vsem izzivom je Čeferin ostal zavezan svoji viziji narediti evropski nogomet bolj vključujoč, konkurenčen in finančno vzdržen. Sprožil je več pobud za podporo razvoju nogometa na množični ravni, spodbujanje enakosti spolov v športu ter spodbujanje večje preglednosti in odgovornosti pri upravljanju nogometnih klubov in zvez. V prihodnjem obdobju bo nova večja prelomnica v evropskem nogometu leto 2024, ko bodo uvedli pomembne spremembe. Tudi zaradi silnih milijard evrov, ki jih je klubom obljubljala – v določeni meri še vedno aktivna – superliga. Uefa se je odzvala s spremembami najmočnejšega klubskega tekmovanja, lige prvakov. Ta se bo z 32 razširila na 36 klubov in s 125 na 189 tekem. Nov format tekmovanj bo stopil v veljavo v sezoni 2024/25.
Kratek je bil tudi v odgovoru na vprašanje o resnosti stanja glede španskega nogometnega velikana Barcelone in njenega domnevnega plačevanja nekdanjemu nogometnemu sodniku, zaradi česar je klub tudi v preiskavi. "Lahko vam zagotovim, da smo zaskrbljeni zaradi vsega nogometa, mar nam je za nogomet. Ne morem pa in nočem tega komentirati, ker ne vem dovolj in nisem jaz pristojen za komentarje. Razumem, da je to tema številka ena v Španiji, ampak tega danes ne morem in nočem komentirati," je bil neomajen Čeferin.
Kako naprej?
Dosedanje udarce je slovenski pravnik tako prenesel brez prask. Toda v novem mandatu ga čakajo še nekateri izzivi. Ob aferi Barcelone s sodniško organizacijo bodo na Uefi predvsem čakali na končno odločitev evropskega sodišča o tožbi snovalcev superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi zaradi, po njihovem mnenju, zlorabe monopolnega položaja. Primer pred sodiščem EU bo po mnenju poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.
"Imamo veliko ambicij, težko je našteti vse. Toda nogomet moramo obvarovati pred temi morskimi psi, ki plavajo okoli in se trudijo uničiti nogometno piramido," je v pogovoru z Garyjem Nevillom pred časom poudaril Čeferin in dodal, da je pomembno vlaganje v infrastrukturo, ženski in mladinski nogomet. "Nogomet v Evropi se, kar zadeva infrastrukturo, razvija neverjetno. In to predvsem zaradi tega, ker dajemo denar nazaj zvezam in klubom." Kot je dejal, Uefa razdeli 97 odstotkov vseh prihodkov. "Vsi mislijo, da so glavni vir Uefinih prihodkov klubska tekmovanja. Ampak niso, to so reprezentančna tekmovanja. Razdelimo 97 odstotkov vseh prihodkov in ko rečejo, da ima Uefa visoke prihodke, vedno odvrnem, da bi rad imel še višje."
20